Viniški grad stoji na izpostavljeni terasi na strmi pečini nad reko Kolpo, na robu strnjenega naselja Vinica. Njegova lega mu daje izjemno vedutno vrednost in prepoznavnost, saj dominira nad rečno dolino ter soustvarja značilno podobo obkolpskega prostora.
Starejša zgodovina viniškega gradu je razmeroma slabo raziskana. Srednjeveški pisni viri ga ne omenjajo, prav tako niso zanesljivi podatki o njegovih lastnikih v 16. in 17. stoletju. Na podlagi arhitekturnih in primerjalnih analiz kastelologi sklepajo, da je bil prvotni objekt zasnovan kot stolpasti srednjeveški dvor, ki se je v 16. stoletju razvil v utrjen kompleks taborskega značaja znotraj trškega areala. Podobne utrditve so v istem času nastale tudi ob drugih gradovih ob Kolpi, kot so Pobrežje, Poljane in Kostel, kar kaže na širši obrambni sistem ob tedanji mejni reki.
Obzidje viniškega tabora s stolpi ni bilo več ohranjeno že v začetku 19. stoletja. Še več, najnovejše raziskave kažejo, da v tem času ni več stal niti osrednji grajski objekt, ki je bil nekoč umeščen v južni vogal obzidane naselbine. Do danes se je ohranila le kapela sv. Katarine, ki jo je ljudsko izročilo in z njim številni starejši zapisi, enačilo z viniškim gradom.
Podobo nekdanjega grajskega kompleksa danes poznamo predvsem po Valvasorjevih bakrorezih in skicah. Ti prikazujejo grajsko stavbo nenavadne zasnove v obliki dvojnega ključa, z dvema nadstropjema in okroglim obzidnim stolpom. Grad je bil od naselja ločen z obrambnim jarkom, ki ga je premoščal kamnit most; ostanki njegovih lokov so v terenu vidni še danes. Na upodobitvah je prikazana tudi kapela sv. Katarine, ki je bila z gradom povezana lastniško, ne pa tudi neposredno arhitekturno. Prav kapela s kasnejšimi prizidki danes tvori jedro stavbe, ki jo poznamo kot viniški grad.
Kapela sv. Katarine, najstarejši ohranjeni del kompleksa, po svoji arhitekturi morda sega že v 14. stoletje. Sestavljata jo ladja skoraj kvadratnega tlorisa, pokrita z obokom, ter tristrano zaključen prezbiterij s poznogotskim obokom. Prvotno pritlična stavba je bila skozi stoletja večkrat predelana, o čemer pričata tudi letnici 1472 in 1556, vklesani na ploščah nad vhodnim portalom. Danes kapela služi kot vinska klet, medtem ko ostali deli kompleksa niso v redni rabi. V konfiguraciji terena v njeni okolici je še vedno mogoče prepoznati sledove nekdanjih zidov in temeljev grajskih stavb.
Čeprav danes ne moremo več govoriti o ohranjenem »pravem« grajskem poslopju, temveč predvsem o kapeli in njenih prizidkih, viniški grad ostaja eden pomembnejših stavbnih kompleksov Bele krajine. Njegova zgodovinska večplastnost, povezanost z obrambnim sistemom ob Kolpi ter izrazita lega nad reko mu dajejo poseben pomen v kulturni krajini.
V zadnjih letih je bil kompleks prenovljen in vključen v turistično ponudbo. Danes deluje kot butični nastanitveni objekt, ki ponuja oddih v treh prestižnih suitah, poimenovanih po slovenskih avtohtonih sortah vinske trte. Nastanitve združujejo sodobno udobje z zgodovinskim ambientom – od panoramskih razgledov na Kolpo do kamnitih sten in grajskih detajlov, ki pričarajo pridih preteklosti.
Obiskovalcem so na voljo nočitve z zajtrkom, izposoja koles ter organizacija dogodkov, kot so poroke, teambuildingi in kulturni večeri. Grajska zelenica v poletnih mesecih pogosto zaživi kot prizorišče družabnih in glasbenih dogodkov.
Viniški grad tako danes predstavlja zanimiv preplet zgodovinske dediščine, arheoloških sledi in sodobne turistične rabe, ki obiskovalcu omogoča, da v edinstvenem prostoru doživi tako zgodbo preteklosti kot utrip sedanjosti.
