Krajinske značilnosti in ekstenzivna travišča

Krajinske značilnosti in ekstenzivna travišča Krajinskega parka Kolpa

https://images.openai.com/static-rsc-4/pTdFrRArfjoOhXLfzxetjWygi8oJjX6IXYIhwzHH4kjGeMZXLn5VYuqldrvv5PxBfMffGF1eawhlGEYz7rMMtNmvEPgnvxK6unkzHlR4Ftc7Dy-6Mi2tesVC98Jqm65Kk2aagmehSj1t0eiUS_9-bKD5r1s1U0E-TxJz6utADASDwaWdgMT80P931JRuJHIO?purpose=fullsize

SLIKA: Vrhovske vrtače in ekstenzivna travišča (vir: Odkrijte Belo krajino)

Območje Krajinskega parka Kolpa zaznamuje izjemno raznolika kulturna krajina, kjer se prepletajo rečna dinamika Kolpe, kraški rob, gozdovi ter odprte površine travnikov in steljnikov. Ta prostor ni le naravno ohranjen, temveč tudi stoletja oblikovan z delom človeka, ki je s tradicionalnim načinom gospodarjenja ustvaril značilno mozaično krajino Bele krajine.

Posebno vrednost predstavljajo ekstenzivna travišča, ki nastajajo z redno, a neintenzivno rabo – košnjo in pašo brez pretirane rabe gnojil ali pesticidov. Takšna travišča sodijo med biotsko najbogatejše habitate v Sloveniji. Na njih uspevajo številne redke in ogrožene rastlinske vrste, obenem pa so ključna življenjska okolja za opraševalce, metulje, ptice in druge živalske vrste.

V zadnjih desetletjih se ta prostor sooča z izzivi: na eni strani zaraščanje zaradi opuščanja kmetovanja, na drugi strani pa intenzifikacija rabe tam, kjer se kmetijstvo ohranja. Oboje vodi v izgubo značilne krajinske podobe in biotske raznovrstnosti. Prav zato so prizadevanja za ohranjanje ekstenzivnih travišč in tradicionalnih praks ključnega pomena za prihodnost prostora.

Steljarjenje in steljniki – dediščina rabe prostora

Ena izmed najbolj značilnih in danes že redkih oblik tradicionalne rabe prostora v obkolpskem območju je steljarjenje. Gre za prakso, pri kateri so ljudje v jesenskem času kosili travo, praprot in drugo podrast na posebnih površinah – steljnikih – ter jo uporabljali kot nastilj za živino.

Stelniki niso bili namenjeni pridelavi krme, temveč so imeli pomembno vlogo v kroženju hranil na kmetiji. Z njihovo redno rabo so nastajali odprti, svetli habitati z značilno vegetacijo, ki danes predstavljajo izjemno naravovarstveno vrednost. Marindolski stelniki sodijo med najbolje ohranjene primere te dediščine v Sloveniji.

Z opuščanjem steljarjenja so se številni steljniki začeli zaraščati, s tem pa izginjajo tudi specifične rastlinske in živalske vrste ter prepoznavna podoba krajine.

Doživetje krajine: jesenski teambuildingi v Marindolskih steljnikih

Kajinski park Kolpa ponuja edinstveno priložnost, da kulturno krajino ne le opazujete, temveč jo tudi doživite. V jesenskem času organiziramo teambuildinge v Marindolskih steljnikih, kjer se udeleženci preizkusijo v tradicionalni košnji in drugih opravilih, povezanih z vzdrževanjem travišč.

Program vključuje:

prikaz in učenje košnje na tradicionalen način,
aktivno sodelovanje pri urejanju steljnikov,
spoznavanje pomena ohranjanja kulturne krajine za naravo in človeka,
druženje ob domači, lokalno pripravljeni hrani.

Takšna izkušnja povezuje sodelavce, krepi odnos do narave in hkrati prispeva k ohranjanju dragocene kulturne krajine.