Cerkev Matere Božje na Žežlju in kapelice križevega pota

Slika prikazuje cerkev na Žežlju in dve kapelici, ki stojita ob poti na Žeželj.

Nad Vinico se dviga 334 metrov visok hrib Žeželj, izrazita razgledna točka nad dolino Kolpe, kjer se odpirajo široki pogledi na obkolpsko krajino. Po izročilu in arheoloških sledovih je bil prostor poseljen že v prazgodovini, kasneje pa je pridobil pomembno duhovno in simbolno vlogo v življenju lokalnega prebivalstva.

Marijina božjepotna cerkev na Žežlju, ki se dviga na slikovitem, gozdnatem hribu nad Vinico, je eno najlepših in najpomembnejših romarskih svetišč Bele krajine. Ta sveti kraj, obdan z naravno lepoto in spokojnostjo, že stoletja privablja romarje, popotnike in vse, ki iščejo mir ter stik z duhovno in kulturno dediščino prostora.

Do cerkve vodi romarska pot iz vasi Golek (in širšega območja Vinice), ob kateri je urejen križev pot s štirinajstimi kapelicami. Te so razporejene ob poti skozi gozd in dajejo pobočju značilno, prepoznavno podobo. Kapelice niso le postaje pobožnosti, temveč tudi prostorske označbe poti, ki romarja postopno vodijo proti vrhu. Križev pot se začne pri kapeli »Jezus na Oljski gori« in se zaključi s kapelo Marije pomočnice, ki je prislonjena na cerkveno lopo.

Današnje kapelice izvirajo predvsem iz 19. in začetka 20. stoletja, ko so bile postavljene oziroma temeljito prenovljene na pobudo lokalnih dobrotnikov. Gre za enotno zasnovane manjše sakralne objekte, postavljene na kvadratni osnovi, pokrite z dvokapno streho in odprte proti poti s polkrožno nišo. V njih so bile nameščene podobe križevega pota, ki so romarjem pomagale pri doživljanju Kristusovega trpljenja.

Na vrhu stoječa cerkev Matere Božje (imenovana tudi cerkev Marijinega imena) predstavlja arhitekturno in duhovno središče celotnega romarskega kompleksa. Njena arhitektura in oprema presegata lokalne okvire in pričata o pomembnosti svetišča v širšem prostoru Bele krajine. Cerkev dopolnjuje bogato ljudsko izročilo, ki govori o njenem nastanku kot odzivu na naravne nesreče in stiske prebivalstva, kar dodatno poudarja njeno vlogo kot prostora upanja in zavetja.

Žeželj tako ni le arhitekturni in sakralni spomenik, temveč celostno oblikovan romarski prostor, kjer se prepletajo narava, zgodovina in duhovnost. Gozdnato pobočje, prepredeno s kapelicami, ter cerkev na vrhu ustvarjajo edinstveno doživetje, v katerem obiskovalec postopoma prehaja iz vsakdanjega sveta v prostor tišine, razmisleka in notranjega miru.