Krajinski park Kolpa sodi med širša zavarovana območja narave. Predstavlja najmilejšo kategorijo širšega zavarovanega območja v Sloveniji, vendar je eden redkih krajinskih parkov pri nas, ki je razglašen na državnem nivoju, zato ima tudi svoj upravljavski zavod – Javni zavod Krajinski park Kolpa. Ta je bil s sklepom Vlade Republike Slovenije ustanovljen septembra 2006.
Krajinski park Kolpa leži na skrajnem jugovzhodu Slovenije, ob meji s Hrvaško, in zajema dolino reke Kolpe z njenim zaledjem. Meri 4.331,51 ha in obsega ozek pas med Stari trgom in Dragoši; večje razširitve so le na območju Starega trga, Zilj, Preloke, Marindola ter Fučkovcev. Park je bil ustanovljen z namenom ohranjanja naravne krajine, značilne kulturne podobe prostora ter izjemnih naravnih vrednot, ki so se tu oblikovale skozi dolgo zgodovino sobivanja človeka in narave.
Osrednji element parka je reka Kolpa – ena najčistejših, najtoplejših in najbolj ohranjenih rek v Sloveniji. Njena struga, poplavni gozdovi, rečni bregovi in pritoki ustvarjajo raznolike življenjske prostore, ki so ključni za številne rastlinske in živalske vrste. Ob reki in na okoliških pobočjih se izmenjujejo gozdovi, travniki, kraški pojavi ter tradicionalna kmetijska krajina, ki daje območju prepoznaven značaj. Naravovarstveno in z vidika varovanja so najbolj atraktivni tisti prostori ob Kolpi, kjer je stopnja ekološke in krajinske pestrosti največja. To pestrost opredeljujejo predvsem pojavi na reki Kolpi (pragovi, jezovi, otoki, prodišča) ter izoblikovana, ohranjena kulturna krajina v okolici.
Krajinski park Kolpa je razdeljen na tri varstvena območja, za katera veljajo različne stopnje varovanja – oziroma različni varstveni režimi: prvo, drugo in tretje varstveno območje.
Prvo varstveno območje obsega aluvialne ravnice ob Kolpi, samo reko, strma in položnejša obrežna pobočja ter območja pomembnejših naravnih vrednot. To varstveno območje je naravovarstveno najbolj pomembno – ohranjeno in občutljivo, zato zanj velja najstrožja stopnja varovanja. Stopnja strogosti varstvenih režimov se v ostalih dveh varstvenih območjih znižuje. Prvo varstveno območje obsega 800,23 ha površin parka, kar predstavlja 18,47% delež.
Drugo varstveno območje je največje. V njem prevladujejo kmetijske in gozdne površine, kjer se je zaradi tradicionalne rabe ohranilo naravno ravnovesje in je človek izoblikoval za park značilno kulturno krajino. Drugo varstveno območje pokriva kar 3. 381,17 ha vseh površin v parku in predstavlja 78,06 % delež.
Tretje varstveno območje obsega zaključena naselja, večje zaselke ter nekatera vinogradniška območja in meri 150,11 ha površin oziroma 3,47 % vseh površin v parku.
Naravovarstvene vsebine so prisotne v vseh treh varstvenih območjih.
Krajinski park Kolpa je pomembno območje varstva narave tudi v evropskem prostoru. Vključuje dele območij Natura 2000 in varuje številne habitatne tipe ter vrste, ki so drugod vse redkejše. Posebnost parka je njegova mozaična krajina, ki ni rezultat nedotaknjenosti, temveč stoletij skrbne rabe prostora.
Na območju parka je nekoč delovalo več mlinov in žag. Danes občasno obratujejo le še trije mlini in dve žagi, medtem ko so ostali v propadanju. Jezovi, za katere je značilna zložna kamnita zgradba, ki so jo v preteklosti vsako leto vzdrževali mlinarji, so danes zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za njihovo obnovo v večini razdrti, kar tudi negativno vpliva na vedno nižji vodostaj reke ter na živež v njej. Kulturno zgodovinsko vrednost parka poudarjajo grad Vinica, območje gradu Pobrežje ter številne ohranjene domačije z značilno arhitekturo. Prevladujejo dvori, to so štiristranično zaprte domačije, ki jih sestavljajo stanovanjska hiša, skedenj, hlev in na sredi dvorišče. Relativno skromna naselja, s številnimi ohranjenimi starimi objekti in senožetnimi sadovnjaki v okolici so odraz skromnega življenja na tem predelu Slovenije, ki daje z značilno ohranjeno kulturno krajino parku svoj pečat. Prav v teh naseljih so se ohranile danes prepoznavne tradicionalne domače obrti kot so pridelovanje lanenega platna, vezenje prtov, pisanje pisanic in pletarstvo.
Krajinski park Kolpa se nahaja v celoti znotraj občine Črnomelj. V njem so štiri krajevne skupnosti: KS Stari trg ob Kolpi, KS Sinji Vrh, KS Vinica in KS Adlešiči ter 5 župnij. Območje parka upravno spada v eno upravno enoto – Upravno enoto Črnomelj. Znotraj območja parka je lociranih 26 naselij, na obrobju parka pa se jih nahaja še 12. Območje parka je torej še danes prostor bivanja, vendar z izrazito neugodno starostno strukturo prebivalstva in spremembo vaških naselji v počitniška. Kulturna krajina je oznaka za tiste dele prostora, v katerih ljudje s svojim delom že desetletja ali celo stoletja v največji možni meri v sozvočju z naravnimi danostmi soustvarjajo značilne krajinske vzorce. V vaseh ob Kolpi in v njenem zaledju se ohranjajo lokalne skupnosti, tradicionalno znanje, kulturna dediščina in navezanost ljudi na prostor. Upravljanje parka zato temelji na sodelovanju z lastniki zemljišč, prebivalci, občinami in drugimi deležniki, saj je dolgoročno varstvo mogoče le ob skupnem razumevanju ciljev in odgovornosti.
Krajinski park Kolpa obiskovalcem ponuja priložnost za aktivnosti na prostem, umirjeno doživljanje narave, rekreacijo, učenje in raziskovanje. Ob tem spodbuja odgovorno obiskovanje, ki spoštuje naravne procese, kulturno dediščino in mir prostora.
Park je prostor ravnotežja – med varstvom in razvojem, med naravo in človekom, med preteklostjo in prihodnostjo.