V Krajinskem parku Kolpa smo opazovali nočne metulje

V torek zvečer, 6. 10. 2015, smo v Krajinskem parku Kolpa, ki je organiziral dogodek, pripravili opazovanje nočnih metuljev, s svetlobnimi šotori za privabljanje žuželk. Opazovanja so se udeležili domačini in dijaki srednje šole Grm Novo mesto, skupaj z učitelji. Udeležencev je bilo okrog 40.

Kljub deževnemu vremenu, smo svetlobne šotore postavili v zavetje večjega skednja v Gorenjcih pri Adlešičih, ki je bil obkrožen s suhimi travniki.

Udeležencem je nočne metulje predstavil strokovnjak za nočne metulje Stanislav Gomboc. Ti so izvedeli, da je na svetu več kot 180.000 vrst metuljev iz 126 družin, od tega v Evropi nekaj čez 10.000, v Sloveniji pa 3.600 vrst. Vsako leto v Sloveniji odkrijemo kakšno novo vrsto, ki doslej pri nas še ni bila znana, v zadnjem času pa iz Slovenije opišemo tudi kakšno novo vrsto za znanost. Tudi letos je bila opisana ena nova vrsta in sicer Agonopterix tripunctaria Buchner 2015 tudi po primerkih iz slovenskega Krasa.

Sicer metulje, glede na njihovo aktivnost in značilnosti delimo na dnevne in nočne. Dnevnih je pri nas 184 vrst, skupaj z nekaterimi pri nas že izumrlimi in pelargonijevim bakrenčkom, ki se je pri nas ustalil pred kratkim. Vse ostale štejemo k nočnim metuljem, od katerih pa so nekateri aktivni tudi čez dan. Med temi so predvsem nekateri strupeni metulji, kot so ovniči, ki v svojem telesu vsebujejo visoko koncentracijo strupenega cianovodika, po drugi strani pa nekateri oponašajo strupene žuželke kot so ose, tako po obliki kril kot telesa, da pretentajo plenilce. Te imenujemo steklokrilci, saj imajo prozorna krila, ki so večinoma brez lusk. Pri ostalih metuljih so krila prekrita z drobnimi luskami, od katerih je lahko vsaka drugačne barve in te luske tvorijo značilne barvne vzorce na krilih. Ovniči in steklokrilci imajo krila in telo t.i. svarilnih barv, v črnih, rumenih in rdečih odtenkih. V grobem lahko rečemo, da je tako 10 % naših metuljev aktivnih čez dan, 90 % pa ponoči.

Za proučevanje nočnih metuljev uporabljamo svetlobne šotore z virom ultravijolične svetlobe, ki jo ustvarijo fluorescentne cevne sijalke. Šotori služijo za to, da se metulji lahko usedejo na tkanino šotora, kjer obmirujejo. Na ta način jih opazujemo, določimo, preštejemo in fotografiramo. Na popisih zberemo podatke, ki jih uredimo v podatkovne zbirke, ki nam služijo za poznavanje razširjenosti vrst, njihovega razvojnega kroga, števila generacij, vezanost metuljev na posamezne habitatne tipe, območja ipd. Določevanje oz. popisovanje metuljev ni enostavno, saj so mnoge vrste enakih vzorcev, ker se čez dan skrivajo na podobnih podlagah. V glavnem jim vzorci kril služijo za čim večjo skladnost s podlago, na kateri počivajo in se skrivajo čez dan. Tako pretentajo svoje plenilce, ki jih v okolju s svojimi čutili ne morejo zaznati.

Za določevanje vrst na terenu je potrebno veliko terenskih izkušenj iz poznavanja vrst, poznavanja njihove razširjenosti pri nas in v Evropi, hranilnih rastlin, razvojnega ciklusa, da vemo kdaj je katera vrsta aktivna ipd. Mnogo vrst je namreč po obliki zelo podobnih.

Tako smo skupaj s Stanetom Gombocem, kljub dežju in pod streho privabili in določili kar lepo število nočnih metuljev.

Nalet metuljev je bil daleč nad pričakovanji za deževno vreme in povsem razmočeno vegetacijo. Temperatura je bila dovolj visoka in konstantna, da so bili metulji aktivni, staj sta temperatura in vlaga ključna faktorja, ki vplivata na aktivnost nočnih metuljev. Če je prehladno, nočni metulji ne letajo, saj s svojimi čutili za vonj ne morejo dobro zaznavati kemičnih spojin v zraku, poleg tega pa jim otrdijo še mišice, saj niso toplokrvne živali. Če je rosa, se ta še dodatno oprime kril, ki so pretežka, da bi lahko leteli.

Ponoči smo tako zabeležili največ široko razširjenih vrst (ubikvistov) in selivcev, jesenska favna metuljev pa se je ob Kolpi  komaj začela, s štirimi predstavniki: Ammoconia caecimacula, Agrochola helvola, Agrochola litura in Conistra vaccinii. Od selivcev so prileteli Helicoverpa armigera – južna plodovrtka, Spodoptera exigua, Agrotis ipsilon – ipsilon sovka, Nomophila noctuella, Udea ferrugalis in Autographa gamma – sovka gama. Ti selivci k nam priletijo tekom sezone iz Severne Afrike, Bližnjega Vzhoda in južnega Balkana, ker je v sušnem obdobju pri nas več sočnih zeli, s katerimi se hranijo njihove gosenice, jeseni pa se vračajo nazaj, saj v naši zimi ne bi mogli preživeti nizkih temperatur. Priletela je tudi invazivna vrsta – pušpanova vešča (Cydalima perspectalis), ki je lansko leto še ni bilo v območju, v Sloveniji pa se je prvič pojavila leta 2012. Od invazivnih vrst smo zabeležili še harlekinsko pikapolonico (Harmonia axyridis), vendar v manjšem številu ter koruznega molja (Sitotroga cerealella), ki se z višanjem povprečne temperature širi po Sloveniji, saj ob milih zimah lahko prezimi tudi tam, kjer prej ni mogel. Travniki v okolici skednja so bili pokošeni. Dober nalet metuljev, kljub neugodnim pogojem pa kaže na ohranjenost območja z vidika biodiverzitete, saj je številčnost metuljev velika tudi na območju kosnih travnikov.