Strokovna ekskurzija deležnikov parka na Hrvaško
Tako kot že več let, je tudi v letošnjem letu Javni zavod Krajinski park Kolpa za svoje sodelavce, partnerje in prebivalce parka organiziral strokovno ekskurzijo. Na teh si že tradicionalno ogledamo kakšno dobro prakso zavarovanih območij narave v Sloveniji ali tujini.
Tokrat nas je pot vodila v sosednjo državo Hrvaško, a ne daleč, saj smo si ogledali zanimivosti v neposredni bližini meje. Čeprav Belokranjci dobro sodelujemo s sosedi in smo prepričani, da se tudi dobro poznamo, pa se je tokrat velika večina udeležencev ekskurzije prvič seznanila z videnim.
Prva postaja na poti je bil Karlovec, točneje v lanskem letu odprt sladkovodni akvarij Aquatika. Na vodenem ogledu je bilo mogoče občudovati okrog 100 vrst rib, saj imajo poleg rib reke Kolpe tudi bazene s pomembnimi predstavnimi ihtiofavne Donavskega in Jadranskega porečja. Ogled je vključeval tudi obisk laboratorija in sistema za čiščenje vode. Bazeni so ločeni in voda vsakega akvarija je samostojen sistem, ki se posebej kontrolira in regulira. Aquatika je bila zgrajena s 100% financiranjem iz evropskih skladov.
Nadaljevanje poti je bilo v smeri Žumberak. Zanimivo področje zavarovane narave in bogate kulturne dediščine ter etnična posebnost. Tukaj se nam je kot vodička pridružila Monika Bračika, samostojna podjetnica in promotorka turizma Bele krajine in Žumberka. Uvodno predavanje v katerem smo spoznavali zgodovino tega področja, ki so ga v začetku 16. stoletja poselili Uskoki iz Like, Dalmatinske zagore, Glamoča in drugih območij takratne Ogrske in Otomanskega imperija je opravila na kmečkem turizmu Čulig. Tu smo se seznanili z življenjem Žumberčanov – uniatov ali grkokatolikov, ki poseljujejo večji del južnega pobočja Gorjancev. Spoznali smo tudi enega njihovih pomembnih predstavnikov Janka Šajatoviča, ki je v 17. stoletju odšel s še 60 konjeniki – Uskoki na Saški dvor v Dresden kjer je organiziral obrambo proti Turkom. Po bogati vojaški in diplomatski karieri v kateri je služil trem saškim kraljem je nadaljeval življenje med Lužiškimi Srbi, ki jim je zelo pomagal saj je organiziral šolstvo, požarno obrambo, izvedel hidromelioracije področja, zgradil veliko mlinov in razvijal kmetijstvo in gospodarstvo. Na Jezernicah rojen Janko je na saškem je postal legenda in celo mitološki junak z imenom Johann von Schadowitz. Vzdevek Krabat pa izhaja iz besede Kroat-Hrvat kot so takrat v nemško govorečem svetu imenovali vse »južnjake«.
Pot nas je nato vodila do grškokatoliške cerkvice – Marijine blagovijesti (Marijinega oznanjenja) v Strmcu Pribičkem – edine na tem območju, ki je zgrajena v nobizantinskem slogu, saj so drugače uniatske cerkve po zunanjosti (z izjemo križa na zvoniku) identične katoliškim. Sledil je ogled Parka prirode Žumberak in pogovor z njihovim naravovarstvenim nadzornikom, ogled ženskega uniatskega samostana z bogato etnografsko zbirko v Sošicah, pa je zaradi neurja, ki je prekinilo dovod električne energije odpadel. Nato pa povratek na Slovensko stran in obisk šaljive šole Bistra buča na Radovici, ki ohranja učni program iz leta 1957 ter kosti jamskega medveda najdene na Radovici. Zaključek bogate ekskurzije polne zanimivih informacij pa je bil v prav posebni kleti – Soseska zidanica Drašiči. Ta posebna agrarna skupnost (brez zemlje) ohranja tradicijo v Beli krajini nekoč zelo razširjenih vinskih bank. Pred 130 leti jih je bilo v Beli krajini več kot 40, a sedaj delujeta le še dve. Čisto na koncu nas je drašiški gostitelj popeljal tudi skozi lepo vzdrževano cerkev sv. Petra.
Imate predlog katero zavarovano območje bi obiskali v letu 2018?
