Na pusta nas danes najbolj spominjajo maškare in krofi – tudi Javni zavod KP Kolpa so ob tej priložnosti obiskali adlešiški osnovnošolci in skupaj smo se posladkali in nasmejali. Saj maškare so bile tudi nekoč, le krofov je bilo bolj malo … A na pusta je bila v Adlešičih nekoč navada, da so vaščani skupaj spletali štrik – imeli so skupno orodje na katerem so se vsi zvrstili; vsak gospodar pa je prinesel osnovo – vrvice, ki jih je pred tem pripravila družina.
Navada je bila, da so bilke konoplje po žetvi najprej posušili, nato namočili, da so rahlo razpadla stebelca, ponovno posušili in takšne so potem ženske olupile. Za tekstil ali vrvico je uporabna ovojnica konoplje, steblo ne. Uporabne dele so nato moški spredali v grobe niti – vrvice, ki so potem osnova za spletanje štrika. Močne vrvi so kmetje uporabljali za povezovanje vozov sena, lesa, v gradbeništvu in podobno. Tako kot s hrano in obleko so bile kmetije tudi z vrvmi in štriki povsem samooskrbne, večji pridelovalci pa so jih potem ponujali tudi na sejmih.
Na vprašanje zakaj se je ves delovni proces spletanja štrika odvijal vedno na pusta, nimamo pravega odgovora. Edina logična razlaga je, da so kmetje imeli pozimi dovolj časa, na pusta se težja dela ni delalo, saj je to praznik, predvsem pa je bila to zadnja priložnost, da se ob delu tudi dobro najedo, napijejo in zabavajo, saj je že dan pozneje sledi post, ki traja vse do velike noči. Obvezna malica pri tem delu naj bi bil kuhan okrak (krača) na zelju, lahko tudi klobase in kuhana šunka. Seveda tudi sladice: flancati, miške in mogoče celo krofi. Belokranjci so takšno mastno hrano poplaknili, z žganjem in vinom, količine pa so bile zavidljive, saj delo sicer ne bi teklo dobro od rok.
Letos štrika nismo spletali, a konopljine bilke so pripravljene za predelavo. Žal sedaj velika večina pridelovalcev konoplje izkoristi le seme ali cvetove, stebla pa uničijo. V Adlešičih konopljo še vedno žanjemo ročno.
Ivan Feliks Šašelj pa je leta 1906 zapisal adlešiško vražo za pusta: »Turščico (koruzo), ki si jo pripravil za seme, robkaj ta dan in dobro ti bo rodila. Ako jo oružiš još pred sončnim vzhodom bo varna pred jazbecem.«
Tako dobro so znali naši stari varovati pridelek – mi pa bi se danes radi zanašali na električno ograjo in odganjala za divjad …
Boris Grabrijan
vir: https://www.lokalno.si/2019/03/09/215395/zgodba/Na_pusta_smo_vcasih_spletali_strik/
