4. oktober je svetovni dan živali
Namen svetovnega dneva živali je opozoriti na zaskrbljujoč položaj ogroženih živalskih vrst ter jih tako opomniti na pomembno vlogo živali v vsakdanjem življenju in pri ohranjanju biodiverzitete ali pestrosti.
Verjetno še vedno ne poznamo vseh živali, saj se vedno znova odkrivajo novi organizmi, a zagotovo na zemlji živi vsaj dva milijona živalskih vrst. Majhna Slovenija je pri tem pomembna saj ohranja 15–20.000 vrst. Med njimi je 850 endemitov, tj. živalskih vrst, ki živijo pretežno ali izključno na ozemlju Slovenije. V tem pogledu je naša domovina v sami špici po pestrosti vrst živali in rastlin. Človeška ribica, posebno še črni močeril (črna človeška ribica) je ena največjih posebnosti in njen življenjski prostor je krhek podzemski svet majhnega dela Bele krajine. A situacija ni tako rožnata saj je tudi v Sloveniji ogroženih več kot 2.000 vrst.
Prostoživeče živali najbolj ogroža nepravilna raba prostora: industrializacija, promet, intenzivno kmetijstvo. Rejne pa nenačrtna križanja – ali predvsem v preteklosti načrtno-sistematično pretapljanje in s tem uničevanje pasme.
Statistični urad Slovenije je objavil podatek, da se v naših priimkih skriva 115 živali, kar tudi pove o njihovem pomenu v vsakdanjem življenju. Kar 40.000 prebivalcev Slovenije ima priimek, ki je nastal iz poimenovanja živali. Med temi je najpogostejši priimek Kos (3.900), sledi Golob (3.850), Medvedov je 2.200, Mačkov in Jelenov pa po 1.500. Med pogostimi so še Jereb, Čuk, Jazbec, Volk in Strnad…
V Krajinskem parku Kolpa polega samega spremljanja stanja poskušamo izvajati tudi ukrepe, ki bi prispevali k ugodnejšemu stanju. Mednje poleg osveščanja javnosti in uvajanja okolju in živalim prijazne tehnologije tudi odpravljanje zaraščanja, ustvarjanje nadomestnih habitatov in podobno. Na območju KP Kolpa velja veliko skrbi sami reki Kolpi in njeni neposredni okolici, suhim travnikom, steljnikom in podobno. Veseli smo, da so naša prizadevanja obrodila tudi sadove. Tudi zaradi naših aktivnosti je obdelanih več površin, košnje pomembnih travišč so pozne in mozaične, pestrost življenja žuželk pa velika. Ob zadnjem monitoringu letošnjo pomlad je bilo tako le na območju Marindolskih steljnikov (naravni in kulturni spomenik) popisanih cca 160 vrst metuljev. Kako veliko ali malo je to? – Ogromna Poljska naj bi menda na celotnem območju države poznala le 140 vrst nočnih metuljev …?!
Poleg teh aktivnosti pa smo se v Krajinskem parku Kolpa svetovnega dneva živali spomnili s tradicionalno prireditvijo Jesenska zgodba v Šokčevem dvoru na kateri so bile razstavljene tudi domače živali – med njimi tudi nekatere zelo ogrožene. Naš ponos so ovce pasme belokranjska pramenka, ki so v 90-ih letih skorajda izginile, a se sedaj (tudi s pomočjo ukrepov države) uspešno vračajo na belokranjske kmetije, najti pa jih je tudi po drugih delih Slovenije. Redijo jo celo v enem naravnem parku v severni Italiji. Žal podobnega odnosa naše kmetijske oblasti ne kažejo za izginjajočega istrskega osla. Zaradi odklonilnega odnosa stroke in politike bodo na tem področju prevzeli celotno zgodbo Hrvati, čeprav tudi v hrvaških pisnih virih najdemo zapise, da je bilo pred 100 leti največ istrskih oslov na območju današnje slovenske Istre in da so bili ti tudi največji. Danes ta populacija v Sloveniji šteje le še nekaj deset živali. Kako dolgo še? Osli so v Sloveniji edina vrsta pašnih živali, ki jim kmetijska politika ne namenja nobene podpore.
Istrski osel
Belokranjska pramenka
Ob tej priložnosti pa smo v KP Kolpa tudi s simboličnim prispevkom podprli izid otroške knjižice Mehkodlake pesmice, avtorice Zvezdane Majhen, ki na ljubek način najmlajšim približuje svet živali. Mogoče bo tako lažje dosegla ciljno publiko in svoj namen.
Mehkodlake pesmice
Bela mangulica
Jerebčasta štajerka
