Cerkev je nepremična kulturna in sakralna stavbna dediščina, ki so jo na prostoru starejše prednice pozidali v drugi polovici 17. stoletja. Stoji na 334 m visokem vrhu, z gozdom poraslega razglednega hriba severovzhodno nad Vinico; nad vasjo Podklanec. Okoli stavbe je velika travnata površina, ki označuje njen romarski značaj.

Cerkveno arhitekturo sestavljajo velik, ravno zaključen prezbiterij, prostorna ladja, odprta lopa pred njeno vhodno stranico in ob južno stranico prislonjen zvonik, ki je v spodnjem delu kvadrat, v nadstropju pa preide v oktogon. Notranjost je prostoren, enotno delujoč prostor, namenjen romarjem. Trinadstropen glavni oltar je nastal ob prehodu iz 17. v 18. stoletje, ter bil v 19. stoletju predelan. Stranski oltar in oltar v kapeli v pritličju zvonika sta v osnovi še iz 17. stoletja, a sta bila predelana v 19. in v začetku 20. stoletja. Prižnica, izdelek »dolenjsko-posavske delavnice« med letom 1726 in 1762, je ohranila svojo prvotno baročno obliko in izredno kvalitetno dekoracijo z ikonografsko redkim motivom Marijinega monograma. V zakristiji visi lesena tabla iz leta 1736 z napisom v latinščini, ki nosi naslov »Speculum sacerdotum« (Ogledalo duhovnikov), in je zaenkrat edina poznana v Sloveniji.

Marijina cerkev na Žežlju je ena od najbolj pomembnih romarskih središč v Beli krajini, kar izpričujeta tudi njena, za belokranjske razmere izredno ambiciozna arhitektura in kvalitetna cerkvena oprema, ki presegata lokalno okolje. Njen romarski ambient dopolnjujejo kapele križevega pota, ki vodijo do nje iz vasi Podklanec. Križev pot se začne pri kapeli »Jezus na Oljski gori« in se nato nadaljuje s 14 kapelami ter se zaključi s kapelo Marije pomočnice, ki je prislonjena na cerkveno lopo. Kapele, v katerih so slike križevega pota (kopije po Fürichovem) je dal v 80-tih letih 19. stoletja postaviti Viničan Jure Benetič.

Na Marijino cerkev na Žežlju se navezuje tudi bogato ljudsko ustno izročilo. Zaradi njene izpostavljene lege na Viniški gori, daje cerkev prepoznavno podobo širšemu obkolpskemu prostoru na obeh straneh meje.