Cerkev stoji na severnem robu v breg položene vasi Podklanec, ki leži nad Kolpo. Ima za obkolpski del značilno arhitekturo z zvonikom na preslico in odprto lopo pred glavnim vhodom. Glavni in edini oltar, v osnovi mizarsko delo z ornamentiko, značilno za 17. stoletje, je bil obnovljen leta 1887. Cerkev sodi v za južni del Bele krajine značilno skupino podeželskih cerkva, za katero so značilni zvoniki z odprtimi linami, lope pred vhodnimi fasadami ter dekorativna ornamentalna poslikava fasad in notranjosti. Takšen tip sakralne arhitekture je pogost v Primorju. Na celinskem delu Slovenije se po južnem robu ljubljanskega barja nadaljuje tudi na Dolenjsko, se nato preko Kočevske prelije v dolino reke Kolpe in njeno neposredno zaledje ter se izteče na vzhodnem obrobju Bele krajine prav s cerkvijo sv. Jožefa v Podklancu. Zaradi vseh navedenih značilnosti cerkev presega ozek vaški okvir. Uvrščena je med nepremično kulturno in sakralno stavbno dediščino iz 17. stoletja.