Iz vsebine
- Učakovci – Kapelica Žalostne Matere božje
- Vinica – Kapelice križevega pota na Žežlju
- Vrhovci – Kapelica Žalostne Matere božje
- Pobrežje pri Adlešičih – Območje gradu
- Vinica – Grad
- Podklanec – Cerkev sv. Jožefa
- Zilje – Cerkev sv. Antona Padovanskega
- Preloka – Cerkev sv. Trojice
- Zilje – Kapela sv. Družine
- Preloka – Kapelica
- Učakovci – Znamenje
- Vinica – Cerkev Matere božje
- Stari trg ob Kolpi – Cerkev sv. Jožefa
- Damelj – Cerkev sv. Mihaela
- Stari trg ob Kolpi – Cerkev sv. Andreja
- Srednji Radenci – Cerkev sv. Marije Magdalene
- Špeharji – Cerkev Presvete Trojice
- Miliči – Cerkev sv. Petra in Pavla
- Srednji Radenci – Domačija Srednji Radenci 9
Pobrežje pri Adlešičih – Območje gradu
Območje je nepremična kulturna in profana stavbna dediščina z druge in tretje četrtine 16. stoletja ter druge četrtine 20. stoletja. Razvaline obsežnega utrdbenega sistema stojijo na strmih pečinah nad reko Kolpo nedaleč od Adlešičev v vasi Pobrežje. Mogočno protiturško trdnjavo je dal v letih 1550-1557 pozidati žumberški poveljnik in poznejši general Vojne krajine Ivan Lenkovič. Znotraj utrdbenega sistema je bilo poleg dvonadstropne generalije tudi trško naselje, kajti Pobrežje je sodilo v skupino tistih renesančnih gradov, ki so učinkovali kot samostojno, posebej utrjeno jedro nekih širših, tudi z obzidjem utrjenih naselbin, ki so si zaradi svoje fortifikacijske vloge lastile naslov trga. V Beli krajini sta imela podobno zasnovo še gradova Vinica in Poljane, na Kočevskem pa Kostel, ki so tako kot Pobrežje imeli velik pomen predvsem v obdobju turških vpadov. Zato se Pobrežje, čeprav je več ali manj v razvalinah, še vedno uvršča med pomembne spomenike utrdbene arhitekture ne le v Beli krajini, ampak tudi v širšem slovenskem prostoru.
Grad Pobrežje je bil med 2. sv. vojno dvakrat požgan: prvič avgusta leta 1944 in drugič marca 1945. Od takrat je nekdaj mogočna utrdba v ruševinah, delno obnovljen je bil le njen manjši del.