Pravoslavna cerkev v Miličih stoji na rahli vzpetini nad zahodnim robom vasi. Pozidana je bila leta 1912. Njena arhitektura, ki jo oblikujejo polkrožna apsida, podolžna ladja in zvonik, vpet v njeno vhodno fasado, izdaja historicistične stilne elemente nove romanike. Fasade so členjene z dekorativnimi elementi, ki poudarjajo posamezne sestavne dele stavbe. Apsida je obokana s polkupolo, ladja pa je pokrita z ravnim lesenim in ometanim stropom. Nad vhodom v ladjo je lesen kor, s katerega je dostop v zvonik. Ladjo in oltarni prostor loči ikonostas, značilen za pravoslavne cerkve, na njem pa so podobe svetnikov in svetopisemskih prizorov.

Cerkev je vezana na pravoslavno etnično enklavo v vaseh Miliči in Marindol, kar ji daje poseben pomen ne le v belokranjskem okolju, ampak tudi širše. Njena enotno pozidana arhitektura je odraz gradbenih tokov v prvih desetletjih 20. stoletja, osamljena in izpostavljena lega v prostoru pa uvršča cerkev tudi med ambientalno izredno kvalitetne spomenike.