Pred dnevi smo se spomnili obletnice rojstnega dne poeta Otona Župančiča, ki je imel tri otroke, ki so prav tako imeli pomembne kariere in pustili pečat v družbi: Marko Župančič je bil znan arhitekt, Jasna Župančič, poročena Kmet, je bila uspešna zdravnica, Andrej Oton Župančič – Bač pa je bil znan patofiziolog, antropolog, akademik in partizan in zato je prav, da se spomnimo tudi njega – še posebej zaradi njegovega prispevka na področju raziskovanja narave.
Rodil se je v Ljubljani 27. januarja 1916 pesniku Otonu in Ani, rojeni Kessler. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, medicino pa je študiral v Ljubljani, Pragi in Beogradu kjer je leta 1940 diplomiral. Zaposli se kot asistent na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, a v začetku leta 1942 odide v partizane. Kot zdravnik deluje v različnih partizanskih bolnišnicah na Kočevskem. Pri zdravljenju je dosledno zavezan Hipokratovi prisegi in pomaga ranjenim partizanom, a tudi okupatorjem in domobrancem. To se mu maščuje saj ozdravljeni kočevski Nemec izda lokacijo bolnišnice, ki jo Nemci požgejo in pobijejo vse ranjence v njej. Od 1944 dela v italijanskem Bariju kamor z zračnim mostom iz Bele krajine vozijo ranjence na svobodno ozemlje. Demobilizacijo konec leta 1945 dočaka v sanitetni upravi Vrhovnega štaba JLA.
Vrne se v Ljubljano in na Medicinski fakulteti obnovi delovanje Patofiziološkega inštituta. Od leta 1966 je redni profesor, leta 1969 organizira podiplomski študij, 1973 se upokoji. Od 1955 je honorarni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1964 je bil izvoljen za dopisnega in 1970 za rednega člana SAZU.V letih 1987−1999 je bil upravnik Družbeno-medicinskega inštituta ZRC SAZU. Po vojni njegovi kolegi na fakulteti zamenjajo njegovo partizansko ime Bač z vzdevkom AOŽ.
Kot raziskovalec se je 1965 udeležil Jugoslovanske alpinistične himalajske odprave JAHO II. Ob obisku pragozda Venezuele 1968 posname zanimiv material na 8 mm kamero, kar ga zelo navduši in se pridruži mednarodnemu projektu Amazonas v letih 1975-1977. Ob Gornjem Orinoku v Venezueli preučuje ekološki odnos tamkajšnjih Indijancev do pragozdov ter o tem na 16 mm film posname serijo dokumentarcev za ljubljansko in venezuelsko TV: »Iz tropskega deževnega gozda«, ki so bili prvič predvajani leta 1978. Eden od biografov o tej ekspediciji zapiše tudi zanimivost, da je poleg znanstvenega materiala iz Venezuele na svoj dom v Ljubljano pripeljal tudi lepotico in se kasneje z njo poročil.
Prof. Župančič je bil velik ljubitelj narave, zavzet ekolog, ki je že pred desetletji vizionarsko napovedal škodo, ki jo človek povzroča s svojim ravnanjem lastnemu planetu. Rodovom je zapustil prelepe filme o življenju amazonskega plemena, ki se ga še ni dotaknila civilizacija in še vedno živi v sožitju z naravo in številne naravoslovne filme, ki jih je snemal za TV Ljubljana. Vedno je rad prihajal v Belo krajino, ki je bila otroški dom njegovega očeta pesnika, pisatelja; velikega Belokranjca Otona Župančiča.
Prof. dr. A.O. Župančič je umrl v Ljubljani 3. decembra 2007.
Boris Grabrijan
Vir: https://www.lokalno.si/2019/01/28/213046/zgodba/Kdo_je_kdo_v_Krajinskem_parku_Kolpa_Andrej_Oton_Zupancic___Bac__1916_2007/
