Če bi bil danes še med nami bi peli in tamburali pred njegovo hišo VSE NAJBOLJŠE ZA TE…, tako kot vrsto desetletij doslej. A to ni več mogoče saj nas je izvrsten glasbenik in dober človek žal veliko prezgodaj zapustil.
Jože se je profesionalno ukvarjal s tekstilom in sodeloval v vseh stadijih vzpona in padca belokranjske tekstilne industrije, a njegova prava ljubezen je bila vedno glasba. Točneje tamburica. S tem preprostim instrumentom se je spoprijateljil že v rani mladosti in ji ostal zvest do groba. Tudi v letih ko so vsi okrog njega navdušeno nažigali roc and roll, je Jože mirno brenkal na tamburico. Pravzaprav je v celoti obvladal cel tamburaški orkester, saj je lahko vskočil na katero koli mesto v tamburaški skupini. Bil je tudi prepričljiv gledališčnik, natančen organizator, učitelj, a vedno predvsem glasbenik. V najzgodnejših letih harmonikar, od desetega leta naprej pa predan tamburanju. Vse od otroštva je sodeloval v Preloški folklorni skupini, po njenem zatonu pa postal vodja in zaščitni znak Preloških muzikantov. Z njimi je prekrižaril vso Belo krajino, Slovenijo, velik del Evrope, pri načrtih za turnejo po Kanadi in ZDA pa ga je ustavilo pešajoče zdravje. V le petih letih obstoja preloških muzikantov je z njimi nastopil 280 krat; 40 teh nastopov je bilo dobrodelnih. V različnih sestavah je nastopil tudi na večini prireditev Javnega zavoda Krajinski park Kolpa. Skupaj smo posneli tudi več dokumentarcev: Božič na Preloki (Vaš Kanal), Apnenica (RTV Slovenija), Steljarija (RTV Slovenija)… Skupaj smo se lotili tudi prvega koncerta Valček s Kolpo (tradicionalni koncert), poimenovan po istoimenski uspešnici, ki jo je na besedilo Tonija Gašperiča uglasbil Jože. In še veliko, veliko podobnih dogodkov.
Pravijo, da se le smrti ne da premagati z ničimer. Veliki ljudje dokazujejo nasprotno. Tudi Jože.
Njegovi prijatelji iz KUD Preloški muzikanti so na Fb stran zapisali:
Vrsto let se je leto za Preloške muzikante začenjalo 2. januarja. Danes bi naš Jože praznoval svoj 60. rojstni dan in z veseljem bi ga presenetili z obiskom, a snidenje bo…nekoč….nekje…
Prijatelji na Hrvaškem iz društva Zora, Prilišče pa:
Gubitkom Jožeta naša tiha Kupska dolina postaje još tiša, s njim nestaje i dio nas. Vjerujemo i znamo da će još dugo, dugo živjeti u svojim djelima u kojima ostavlja neizbrisiv trag.
