Lahko je s polnim trebuhom post hvaliti (slovenski pregovor)

Belokranjci so se skozi zgodovino velikokrat srečevali s pomanjkanjem, tudi s pravo lakoto, ki je po svetu pognala veliko ljudi. Skromne možnosti pridelave hrane na skopi zemlji in skoraj nikakršne možnosti zaposlitve so terjale druge oblike iznajdljivosti. Ena najpomembnejših je gotovo sposobnost gospodinj, da iz skromnih zalog v shrambah vsakodnevno nahranijo družino in ji po možnosti namenijo tudi priboljšek. Tega nekoč niso imeli vsak dan, pač pa le ob posebnih priložnostih. Peciva, ki so jih pripravljali, so večkrat imela tudi poseben namen – za vsak praznik ali drug slavnostni dogodek in zahtevnejša kmečka dela so gospodinje pripravile določeno jed. Skromnost razmer mogoče še najbolje ponazarja adlešički pregovor, ki pravi: »Dobra je i vuna, samo, da je rit puna.« Zagotovo pa si vsi želimo, da bi obrok predstavljal popolno uživanje vseh čutil, ne le polnjenja želodca.

Tudi adlešičke žene so pri tem pokazale veliko iznajdljivost in spretnost. Bogastvo, ki je nastajalo skozi stoletja, pa se že izgublja. Ne le recepti, tudi zgodbe, ki so te jedi spremljale, so v nevarnosti, da zatonejo v pozabo.

Naloga Javnega zavoda Krajinski park Kolpa je, poleg naravovarstva, tudi ohranjanje tradicije in razvoj domačih obrti. Da bi bogastvo in posebnost znanj priprave peciv v Adlešičih ohranili zanamcem in ju približali širši slovenski javnosti, je Javni zavod Krajinski park Kolpa v sodelovanju z Društvom kmečkih žena Adlešiči izdal tudi knjižico, v kateri so popisane vse te posebnosti.

Zahvala vsem, posebno pa članicam Društva kmečkih žena Adlešiči in urednici, ki so pomagali pri izdaji knjižice.

Boris Grabrijan,

direktor Javnega zavoda Krajinski park Kolpa