Ob božiču je god farnih svetnikov za pravoslavno skupnost v Beli krajini gotovo največji praznik. Majhna vasica Miliči (nekoč so bila skoraj vsa družinska imena v vasi Milič), ki se je posebno po 2. svetovni vojni zelo zmanjšala se ne da. Maloštevilni prebivalci zgledno skrbijo za zaupano jim dediščino in negujejo običaje ter urejajo okolico cerkve in pokopališča. Pri tem jim po svojih močeh pomagamo tudi drugi.
Svečano mašo je vodil domačin pop Mihajlo Miodrag Vukčevič, ki je danes predstojnik samostana Gomirje pod Velebitom na Hrvaškem. Somaševala pa sta tudi pop Jelenko Stojanović v čigar faro (Moravice) cerkev tudi spada in paroh Peran Bošković, ki službuje v sosednji škofiji – v Ljubljani.
Praznovanje je vedno na samo Petrovo – neglede na kateri dan v tednu pride, letos pa je bil 12. julij prav na nedeljo, zato je bil obisk Miličev še toliko večji in cerkvica je bila nabito polna.
Cerkev sv. Petra in Pavla je bila grajena v letih od 1908 do 1912, ko je nadomestila veliko starejšo (prvotno leseno) cerkev v Paunovičih. Zaradi tega je tudi marmorna plošča na cerkvi v Miličih, ki govori o obnovi cerkve sv. Petra zavajajoča, saj je bila prenesena iz stare cerkve. Namreč cerkvica v Paunovičih je bila obnovljena leta 1868 in po napisu sodeč jo je obnovila pravoslavna občina Marindol z znatno državno pomočj in prispevki nekaterih častnikov avstro-ogrske vojske pravoslavne veroizpovedi.
Ko boste obiskali Belo krajino si le vzemite čas in obiščite tudi Miliče – poleg zanimive cerkvice, ki jo krasi tudi prelep ikonostas mojstra Jereba, vam razgledna točka pred cerkvico nudi prelep pogled na okoliško hribovje. V lepem vremenu pa je prav lepo viden tudi Klek.
Tekst in foto: Boris Grabrijan
