»Kal je plitva zemeljska kotanja s stoječo vodo« (citat Veliki slovenski leksikon). Nekoč so bili predvsem na Krasu in v planinah zelo pomembni za napajanje živine, včasih so jih bili prisiljeni uporabljati tudi ljudje.
Danes žal izginjajo, saj nimajo več svoje osnovne funkcije. V Beli krajini po nekaterih vaseh (vsaj Marindol, Miliči, Paunoviči) uporabljajo zanje tudi izraz lokva. Ponekod drugod po Sloveniji tudi lokev.
Kali so največkrat nastajali na dnu kraške vrtače kjer se je z izpiranjem pobočja nabirala plast gline, ki je sčasoma nepredušno zaprla pot vodi, ki tako ni več pronicala v notranjost, pač pa je ostajala na površini. Tako se je zbrala deževnica – z neposrednimi padavinami in z dotekanjem meteornih voda.
Včasih so bili kmetje, živinorejci prisiljeni umetno ustvariti kale – z izkopom jame in nanašanjem ter utrjevanjem gline na dno izkopa. Če je v kal redno zahajala živina, posebno govedo, se je dno utrjevalo in ostajalo neprepustno. Ker so bili kmetje odvisni od te vode so kale redno vzdrževali – jih čistili, utrjevali dno in skrbeli za dotok meteornih voda. Navadno kali nisi bili dostopni vsem ljudem, pač pa le vaščanom ene vasi, ali celo le zaselka, družine. Posebno v sušnih obdobjih so bili zelo pazljivi in jih včasih celo stražili, saj je izguba vode pomenila izgubo živine in lakoto. Če so kali presušili je bilo treba iskati nove vodne vire, teh pa mogoče ni bilo ali pa so bili zelo oddaljeni.
Velika večina kalov je bila v zadnjih desetletjih zanemarjena in so presušili, pogosto pa so postali celo priljubljena mesta za odlaganje najrazličnejših odpadkov, saj so večinoma lahko dostopni, blizu poti in največkrat na zemlji ki je bila skupna last – torej »od vseh ali pa kar nikogaršnja«.
Ker smo se pričeli zavedati tudi njihove celostne funkcije – saj so urejeni zelo kompleksen biotop in bivališče številnih malih in velikih rastlinskih in živalskih organizmov, jih je veliko doživelo tudi novo preobrazbo in delno tudi staro funkcijo. V nekaterih primerih se ponovno uporabljajo kot napajališča za rejne ali prostoživeče živali, največkrat pa nudijo dom bogati prostoživeči flori in favni. To je raj za dvoživke, kačje pastirje, ptiče…
Javni zavod Krajinski park Kolpa se, ko ta interes izkažejo tudi prebivalci posveča ponovnemu oživljanju kalov, ali vzdrževanju tistih, ki so se še uspeli ohraniti. Prvo ureditev kala v katero se je s finančnim vložkom vključil KP Kolpa sta izvajala KS Stari trg in Poljansko ŠTD Stari trg ob Kolpi. Tako je bil revitaliziran Trški kal v Močilah, ki je bil zanemarjen in poln različnih odpadkov. V sodelovanju s KUD Lepa Anka iz Preloke je bil obnovljen Stari kal na Preloki, sledile pa so revitalizacije Kala v Miličih, Kalce v Purgi, kala Žage v Ziljah, Markovega kala na Majišču pri Ziljah, kala Na Brdu pri Dejanih in lokve na Majaru pod Miliči. V vse so bili vključeni domačini, ki so pokazali veliko pripravljenost pri urejanju in vzdrževanju kalov. Načrtujemo tudi nove ureditve, ključno pa je sodelovanje domačinov in volja lastnikov zemljišč na katerih ležijo.
Z izjemo Močil (ki je obložen s folijo) so vsi ostali kali obnovljeni le s čiščenjem in utrjevanjem dna in brežin ter urejenim dovodom deževnice. In vsi dobro opravljajo svojo primarno funkcijo, saj zadržujejo vodo (lokva na Majaru še ni dobila dovolj dežja) in v nekatere se je življenje že spontano vrnilo saj vanje nikoli ne vnašamo rastlinskih ali živalskih organizmov umetno, pač pa počakamo na naravno naselitev.
Ti in drugi kali v Beli krajini so tudi zanimive točke, ki so vredne obiska in so lahko zanimiv tematski izlet. Pokukajte v bližino kalov v parku tudi Vi.
