Vuzem na Sinjem vrhu

Na Veliko soboto povsod po Sloveniji potekajo slovesnosti blagoslova jedi, ki simbolizirajo Kristusovo trpljenje: šunka, potica, pirhi, hren… (evangeličani pripravljajo enake jedi a jih ne blagoslavljajo). Tokrat naši pravoslavni sosedje v Beli krajini ne praznujejo velike noči saj uporabljajo svoj koledar (velika noč pravoslavcev in katolikov včasih sovpada, tokat ne).

Danes smo Viniškega župnika spremljali k blagoslovu na Sinji Vrh in v Damelj. V teh mejnih vaseh Krajinskega parka Kopa ljudje še vedno vztrajajo in veselje je bilo videti tudi nekaj otrok, ki so prinesli žegen. Damelj s cerkvico sv. Mihaela (kulturni spomenik lokalnega pomena) je znan tudi po tem, da je to rojstni kraj Janeza Mihaela Žagarja, znanega zdravnika, veterinarja, botanika iz 18 . stoletja. Druga zanimivost tega kraja pa je bližina Najjužnejše točke Slovenije – v zaselku Kot pri Damlju.

In ne pozabite:

” Na vuzemsko nedeljo puščajo se ovce na njive, da šenico (pšenico) pristrižejo. Potljek ne morejo coprnice klasju škodovati.” Pravi Adlešiška vraža.

Ima pa ta vraža tudi strokovno ozadje. Trudi danes, a toliko bolj nekoč, je pomembno dognojevanje in zaščita ozimnega posevka. Ko so se po koncu zime po njivi ozimnih žit sprehodile in napasle ovce so od dežja in snega zbito zemljo s parkeljci lepo zrahljale, malce dognojile (ovčji bobki se potrosijo po večji površini) in ob pristriženju poganjkov žita požene več stebelc iz semena. Še danes velja, da če ovce kontrolirano pasemo, na njivi lahko posevku ugodimo. Tudi ta postopek je zagotavljal boljši pridelek.