Minuli konec tedna je v Sloveniji, celi Evropi in tudi nekod drugod na severni zemeljski polobli potekal zimski popis vodnih ptičev. To je najobsežnejša tovrstna aktivnost sploh in Slovenija (DOPPS) v tej akciji sodeluje že od 1997 leta, Krajinski park Kolpa pa se je aktivnostim pridružil takoj po ustanovitvi.
Opravi se le štetje vodnih ptičev (sem sodijo vse vrste slapnikov, ponirkov, kormoranov, čapelj, labodov, gosi, rac, tukalic, pobrežnikov, galebov in čiger ter orel belorepec, vodomec in povodni kos) na vodnih površinah. Torej le vodni ptiči (in ne kar ptiči vsevprek) in še ti le, če so na vodni površini ali nad njo. Vodni ptiči, ki se nahajajo na travniku ali njivi se zapišejo le kot zanimivost v opombah in ne sodijo v osnovno podatkovno bazo popisa, so pa lahko zanimiv podatek za koordinatorja akcije.
Glede na naše zmožnosti in odziv prostovoljcev smo letos DOPPS in KP Kolpa uspeli pokriti najpomembnejše področje reke Kolpe od mostu v Žuničih do mostu v Rakovcu ko Kolpa preneha biti mejna reka med Hrvaško in Slovenijo. Popis smo izvajali v nedeljo 15. januarja. V letih ko je bila prehodnost terena lažja in boljši odziv prostovoljcev pa smo izvajali popise vse od Prelesja do Rakovca v občini Metlika, torej je bil prvi popis vodnih ptičev v okviru IWC v Poljanski dolini že leta 2012, od leta 2009 pa je potekal popis od Vinice dolvodno.
Tokratni popis je bil precej problematičen zaradi sveže in visoke snežne odeje, tako, da je delo potekalo počasi in je bilo na posameznih odsekih tudi precej nevarno. Dodatno je popis ovirala jutranja megla in izvajanje lova na hrvaški strani v dveh odsekih. Nekatere lovske družine so se odzvale našemu pozivu, da to nedeljo ne bi izvajale lova v bližini reke, LD Adlešiči, pa od konca leta 2015 med reko in državno cesto lova sploh ne izvaja, kar je predvsem v času, ko je bila nameščena bodeča žica ob reki bistveno pripomoglo k izogibanju nesrečam zaradi zapletanja živali v ovire.
Še pred nekaj dnevi je bila Kolpa v večjem delu poledenela, a so narasle vode čez noč odnesle ledene plošče (led je bil ponekod debel tudi 12 cm), ki so vidno poškodovale obvodno drevje, škod na drugi infrastrukturi pa ni bilo registriranih.
Na Kolpi popišemo od 14 – 24 vrst vodnih ptičev, absolutne številke pa so med posameznimi leti zelo različne, saj so te odvisne od splošnih vremenskih razmer v Evropi. Tudi tokrat je bilo opaženih največ rac mlakaric (Anas platyrhynchos), nad katerimi se je očitno izvajal lov, saj so bile zelo plašne. Veliki žagar (Mergus merganser), ki je bil prvič opažen že pred več kot desetletjem – ko je na Kolpi le prezimoval, pa je danes zelo številčen, saj je kolonija, ki gnezdi v strogem naravnem rezervatu Hrastova loza uspešna in se množi. Precej je upadlo število sivih čapelj, verjetno tudi zaradi uničujočega neurja in žledoloma, ko je padlo veliko gnezd na visokih bukvah. Tokrat žal nismo zabeležili orla belorepca (Haliaeetus albicilla), ki je eden najbolj atraktivnih ptičev v tem delu. Potem ko je Kolpa poledenela, se je z njenih površin umaknilo veliko ptičev, predvsem se je zmanjšalo število labodov grbcev (Cygnus olor), ki so v začetku zime v velikem številu poselili velik del reke.
Dokončni podatki vseh popisovalcev bodo objavljeni na spletni strani DOPPS.
