Preprečevanje zaraščanja
Slovenija izgublja ogromno kmetijskih površin na katerih bi lahko pridelovali hrano in povečevali samooskrbo. Veliko kmetijskih zemljišč se izgubi z (tudi nepremišljeno) pozidavo, saj se urbana središča in industrijske cone najraje širijo na najkvalitetnejša zemljišča. Podobno je tudi z infrastrukturo, saj ceste le izjemoma gradimo po brežinah hribov, najlažje je te delati v ravnini. Veliko zemljišč pa izgubimo tudi zaradi opuščanja kmetovanja. Posebno pereč je ta problem v južnem – kraškem delu države: Primorska, Notranjska, Kočevska in Bela krajina. Težji pogoji obdelave, izseljevanje aktivnega prebivalstva in splošna apatičnost – »da se nič ne splača« botrujejo temu, da se pionirski gozd (grmovje, robidovje, manj vredna drevesa) približuje našim bivališčem.
Javni zavod Krajinski park Kolpa je v zadnjih dveh letih uspel pridobiti od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije nekaj sredstev za ohranjanje biotske raznovrstnosti na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Programska sredstva zavoda in ta posebni vir sta pripomogla, da smo na nekaterih posebno perečih mestih bistveno izboljšali stanje. V minulem letu smo največ pozornosti namenili Suhi dolini pod Sinjim Vrhom, kjer se je po letih prizadevanj končno večje število lastnikov odločilo dati soglasje za brezplačno urejanje zemljišč – košnjo in posek grmovja. Seveda je naša želja, da bi k urejanju pristopili tudi drugi, saj bomo sicer ta biser kulturne krajine, ki je tudi ožje zavarovano območje – Naravna vrednota – državnega pomena Prav tako so se lastniki in najemniki zemljišč obvezali, da bodo skrbeli za očiščena zemljišča tudi v prihodnjih letih. Ureditve površin so potekale tudi v steljnikih Raven pri Vukovcih, Cicibanova dežela v Sečjem selu, površine na Preloki, Marindolu, Miličih in na naravnih spomenikih Vrhovske vrtače, Marindolski steljniki ter naravni vrednoti Žunički steljniki. Ter na drugih manjših površinah na območju zavarovanem kot Natura 2000.
Pomembno pa je, da kmetijska zemljišča obdelujemo z oranjem, košnjo, pašo in podobno, nikakor pa ne z požiganjem trave in druge zarasti. V letu 2016 beležimo bistveno boljši odnos lastnikov in znatno zmanjša obseg požganih površin. S požiganjem (to je sprejemljivo le v izrednih primerih in v zelo omejenem prostoru) lahko naredimo veliko škode tako na prsti kot tudi na rastlinah in živalih. Posebno na suhih travnikih gre praviloma za bogata rastišča redkih in ogroženih rastlin in živali. Ob tem je potrebno poudariti, da prejemniki kmetijskih subvencij s požiganjem tvegajo visoke kazni in posledično tudi izgubo plačil! Kontrole Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja RS se izvajajo tako na terenu z ogledom kontrolorjev, kakor tudi administrativno z uporabo letalskih posnetkov!
Še vedno se vse premalo uporabnikov zemljišč odloča za pašno rabo travinja, čeprav je to najcenejša pridelava hrane in najboljša tehnologija izboljševanja rastišča.
Boris Grabrijan
V okvirčku:
- Ponovno vabimo vse prebivalce parka, da nam sporočijo svoje potrebe po urejanju kmetijskih zemljišč z mehanizacijo KP Kolpa ali s pomočjo zunanjih izvajalcev v letu 2017. Obrazec za prijavo dobite na spletni stani KP KOLPA ali v pisarni Javnega zavoda KP Kolpa, Adlešiči 16. Zaradi kadrovskih težav je delo v letu 2016 steklo zelo pozno, letos pa upamo da bo financiranje in delo teklo bolj tekoče.
Ob koncu zime (predvidoma v marcu 2017) bomo ponovno med prebivalce parka razdelili sadike sadnih dreves. Vse sadike so na sejancu in primerne za obnovo travniških sadovnjakov. Letos bo na razpolago tudi nekaj sadik orehov. Obrazec za prijavo dobite na spletni strani ali v pisarni KP Kolpa.
Spodaj v okvirčku s praznim prostorom naokrog, da bo jasno vidno!
Podpisani Matija Koce, Stari trg 30, Stari trg ob Kolpi se
gospodu Borisu Grabrijanu, direktorju Javnega zavoda Krajinski park Kolpa
iskreno opravičujem in preklicujem zanj žaljive negativne vrednostne sodbe, ki sem jih v obliki e- pošte poslal na zgoraj navedene naslove fizičnih in pravnih oseb.
Preklicujem vse svoje navedbe o njegovi ignoranci, nekritičnosti, mlačenem odnosu do naravovarstvene problematike, hlapčevskem odnosu do državnih organov, patološki nenaklonjenosti zaščitenemu ptiču krokarju, navedbe o klientelizmu in korupciji, nestrokovnem delu in podobno.
Hkrati se obvezujem, da se bom v bodoče vzdržal vseh negativnih in žaljivih vrednostnih sodb, ki sem jih javno izrekal zoper njega.
Matija Koce,
Stari trg 30, Stari trg ob Kolpi
Preprečevanje zaraščanja
Slovenija izgublja ogromno kmetijskih površin na katerih bi lahko pridelovali hrano in povečevali samooskrbo. Veliko kmetijskih zemljišč se izgubi z (tudi nepremišljeno) pozidavo, saj se urbana središča in industrijske cone najraje širijo na najkvalitetnejša zemljišča. Podobno je tudi z infrastrukturo, saj ceste le izjemoma gradimo po brežinah hribov, najlažje je te delati v ravnini. Veliko zemljišč pa izgubimo tudi zaradi opuščanja kmetovanja. Posebno pereč je ta problem v južnem – kraškem delu države: Primorska, Notranjska, Kočevska in Bela krajina. Težji pogoji obdelave, izseljevanje aktivnega prebivalstva in splošna apatičnost – »da se nič ne splača« botrujejo temu, da se pionirski gozd (grmovje, robidovje, manj vredna drevesa) približuje našim bivališčem.
Javni zavod Krajinski park Kolpa je v zadnjih dveh letih uspel pridobiti od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije nekaj sredstev za ohranjanje biotske raznovrstnosti na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Programska sredstva zavoda in ta posebni vir sta pripomogla, da smo na nekaterih posebno perečih mestih bistveno izboljšali stanje. V minulem letu smo največ pozornosti namenili Suhi dolini pod Sinjim Vrhom, kjer se je po letih prizadevanj končno večje število lastnikov odločilo dati soglasje za brezplačno urejanje zemljišč – košnjo in posek grmovja. Seveda je naša želja, da bi k urejanju pristopili tudi drugi, saj bomo sicer ta biser kulturne krajine, ki je tudi ožje zavarovano območje – Naravna vrednota – državnega pomena Prav tako so se lastniki in najemniki zemljišč obvezali, da bodo skrbeli za očiščena zemljišča tudi v prihodnjih letih. Ureditve površin so potekale tudi v steljnikih Raven pri Vukovcih, Cicibanova dežela v Sečjem selu, površine na Preloki, Marindolu, Miličih in na naravnih spomenikih Vrhovske vrtače, Marindolski steljniki ter naravni vrednoti Žunički steljniki. Ter na drugih manjših površinah na območju zavarovanem kot Natura 2000.
Pomembno pa je, da kmetijska zemljišča obdelujemo z oranjem, košnjo, pašo in podobno, nikakor pa ne z požiganjem trave in druge zarasti. V letu 2016 beležimo bistveno boljši odnos lastnikov in znatno zmanjša obseg požganih površin. S požiganjem (to je sprejemljivo le v izrednih primerih in v zelo omejenem prostoru) lahko naredimo veliko škode tako na prsti kot tudi na rastlinah in živalih. Posebno na suhih travnikih gre praviloma za bogata rastišča redkih in ogroženih rastlin in živali. Ob tem je potrebno poudariti, da prejemniki kmetijskih subvencij s požiganjem tvegajo visoke kazni in posledično tudi izgubo plačil! Kontrole Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja RS se izvajajo tako na terenu z ogledom kontrolorjev, kakor tudi administrativno z uporabo letalskih posnetkov!
Še vedno se vse premalo uporabnikov zemljišč odloča za pašno rabo travinja, čeprav je to najcenejša pridelava hrane in najboljša tehnologija izboljševanja rastišča.
Ponovno vabimo vse prebivalce parka, da nam sporočijo svoje potrebe po urejanju kmetijskih zemljišč z mehanizacijo KP Kolpa ali s pomočjo zunanjih izvajalcev v letu 2017.
Obrazec za prijavo dobite:
– na spletni stani KP KOLPA ali
v pisarni Javnega zavoda KP Kolpa, Adlešiči 16
izjava zasaditev sadik Krajinski park Kolpa 2017
