… junija 2017, ko se je odvil že 28. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor. Teden dni smo skupaj z 19. mladimi ornitologi iz vseh koncev Slovenije raziskovali čudovito Belo krajino, ob tem pa se zabavali in smejali do onemoglosti. Za vas smo se potrudili in ujeli nekaj taborniških utrinkov, katere želimo deliti z vami tako v sliki kot v besedi. Ste pripravljeni?
Ste že slišali za kraj Balkovci? Tudi mi ne, vendar smo takoj ob prihodu vedeli, da bi boljšo lokacijo za tabor težko izbrali. Balkovci oz. del po imenu Grduni so zaspan, miren zaselek dobrih 15 minut hoda od reke Kolpe, kjer prebiva le ena družina, nekaj urejenih hiš pa ljudje občasno obiskujejo. Tukaj se nahaja tudi Center za doživljanje biodiverzitete Grduni, ki je star, tradicionalen skedenj preurejen v bivalni prostor za večje skupine. JZ Krajinski park Kolpa nam je za trajanje tabora tega prijazno odstopil in izkazalo se je, da je bil točno to, kar smo potrebovali; prostor, kjer se lahko družimo in skupaj preživimo teden dni kot velika družina! Morda so bili udeleženci ob tabornem zboru malce presenečeni nad informacijo, da dom ne premore interneta ter da je mobilni signal nekoliko slabši, vendar so kaj kmalu pozabili tudi na to. Zakaj pa bi na taborjenju in ob takšni družbi potreboval internet?
Tabora se je letos udeležilo 19 mladih raziskovalcev od 9. do 17. leta starosti, ki so delovali v petih raziskovalnih skupinah pod vodstvom izkušenih mentorjev. Dnevi so bili dolgi in naporni in tudi vreme ni dopuščalo, da bi ves dan preživeli na terenu. Enostavno je bilo prevroče, zato smo terenski dan prilagodili jutranjim in večernim terenom. Vstajali smo pred 6. uro, pozajtrkovali in se do 13. ure odpravili na teren. Sledilo je kosilo in počitek, nato pa do večera družabne aktivnosti. Te so obsegale predavanje, družabne športne igre, ornitološki kviz in kopanje v reki Kolpi. Zvečer smo se odpravili na nočni teren, kjer smo iskali in popisovali različne vrste sov ter podhujko.
Kaj smo na taboru raziskovali in kaj odkrili?
Vsaka raziskovalna skupina se je na taboru lotila posebne tematike ali skupine ptic. Po štirih raziskovalnih dneh smo skupaj zbrali kar veliko zanimivih podatkov. Vas že kaj daje “firbec”?
Ptice kulturne krajine
Mentor: Tilen Basle
Udeleženci: Vanesa, Julija, Lana in Lenart
Skupina je tekom tabora popisala tri ploskve v značilni kulturni krajini Bele krajine, ob tem pa popisala vsa znana gnezda bele štorklje. Na popisnih ploskvah so bile najštevilčnejše vrste kos, črnoglavka, poljski in domači vrabec, kmečka lastovka in rjavi srakoper. Izmed redkosti so opazovali vijeglavko, smrdokavro, čebelarja in sokola selca. Pregledali so tudi 17 znanih gnezd bele štorklje in odkrili eno novo. Skupaj je gnezdilo 5 parov, ki so imeli v gnezdu povprečno 3,2 mladiča. To nadpovprečno visoko število mladičev je posledica toplega vremena z malo padavinami v spomladanskih mesecih.
Rjavi in črnočeli srakoper
Mentor: Dejan Bordjan
Udeleženci: Lana, Janez in Nikolaj
Rjavi in veliko redkejši črnočeli srakoper sta tipični ptici kulturne krajine, kateri si zaradi populacijskega trenda zaslužita posebno pozornost. Raziskovalna skupna se med taborom popisala pet ploskev, podatke iz treh pa je dodala še skupina za ptice kulturne krajine. Odkrili so, da največ rjavih srakoperjev prebiva na travnikih, za prežo pa najraje izbira grmovja in drevesa višja od enega metra. S popisi so zabeležili tudi najvišjo povprečno gostoto rjavih srakoperjev v Sloveniji, ki znaša 2,2 para na 10 hektarjev. Črnočelega srakoperja med popisi žal niso zabeležili.
Gozdne ptice Bele krajine in okolice
Mentor: Matej Gamser
Udeleženci: Klara, Luka, Jakob in Maks
Skupina se je tekom tabora v zgodnjih jutranjih urah podala v gozdove in raziskovala tamkajšnje ptice. Obiskali so vlažne gozdove ob reki Kolpi, suhe gozdove belokrajnske gmajne in dinarske gozdove na Poljanski gori. Skupaj so zabeležili 63 vrst ptic, med zanimivimi pa velja omeniti srednjega detla, pivko, lesno sovo, kozačo, črno štorkljo, čebelarja in sokola selca (našli so tudi dve gnezdi!).
Vodne ptice
Mentor: Alen Ploj
Udeleženci: Lovro, Alex, Al in Jošt
V Beli krajini razen reke Kolpe ni večjih vodnih površin, prevladujejo manjši potoki in rečice, mlake in kali. Skupina se jih je odločila poiskati in popisati vodne ptice, ki na teh vodnih telesih prebivajo. Popisali so 6 točk na reki Kolpi in 13 ostalih točk (izviri, jezerca, mlake in kali). Najštevilčnejše vrste vodnih ptic so bile mlakarica, siva pastirica in siva čaplja, med redkejšimi pa sta največ zanimanja požela povodni kos in veliki žagar. Opazili so tudi nekaj drugih zanimivih vrst, kot recimo sršenarja, sokola selca in čebelarja.
Sove Bele krajine
Mentorica: Neža Kocjan
Udeleženci: Jakob, Urh, Svit in Karlo
Skupina z najmlajšimi udeleženci se je tokrat podala na lov za sovami v Beli krajini. Čez dan so preiskovali podstrešja starih stavb in cerkva ter v njih iskali sove ali njihove sledove (peresa ali izbljuvke). Večerni tereni so bili namenjeni iskanju sov z metodo »izzivanja« na terenu. Skupno so zabeležili 13 lesnih sov, 9 velikih skovikov in 4 male uharice.
Zaključili smo v Žuničih
Tabor se je zaključil v soboto, 1. julija 2017 v Šokčevem dvoru v bližnjih Žuničih, kjer so mladi zbranim predstavili svoja odkritja in vtise s tabora. Mladim je prisluhnilo približno 30 ljudi, večinoma staršev in domačinov, katere je najprej nagovoril direktor KP Kolpa, g. Boris Grabrijan, nato pa še predsednik DOPPS g. Rudolf Tekavčič. Po kratkih predstavitvah udeležencev in podelitvi priznanj je sledila manjša pogostitev in odhod udeležencev s tabora.
Brez podpore članov in prijateljev ne gre
»Organizacija tabora za mlade je velik organizacijski zalogaj in odgovornost. V prvi vrsti se moram tukaj zahvaliti mentorjem, ki so svoj čas nesebično namenili mladim, hkrati pa poprijeli za števila opravila, ki so prispevala k boljšemu počutju na taboru. Tako so udeležencem za večerjo spekli palačinke, ob slabem vremenu pa namesto piknika pripravili hrenovke in sir kar v ponvi. Zadnje jutro so za udeležence pripravili prav posebni zajtrk – puding!« je povedal Tilen Basle, vodja letošnjega tabora.
»Letošnji tabor ne bi bil mogoč brez podpore naših prijateljev. JZ Krajinski park Kolpa nam je odstopil čudovite prostore za bivanje in priskrbel plovila, s katerimi smo lahko skupaj raziskali in se zabavali na reki Kolpi. Tukaj gre posebna zahvala gospodu Borisu Grabrijanu, ki nam je bil ves čas na voljo in je poskrbel, da smo imeli vsega na pretek. Hkrati se moram zahvaliti tudi vodstvu Centra Interšpar Vič, ki je s podporo omogočilo, da smo bili na taboru dobro opremljeni in založeni z dobrotami.« še dodaja Tilen.
Vir: http://ptice.si/oznaka/krajinski-park-kolpa/
