::
Kontakt :: Zemljevid strani :: Prijava
 
Iskanje

novice
prireditve
projekti
naravni spomeniki
naravni rezervat
kulturni spomeniki
turizem
kmetijstvo
obrazci
razpisi
spletne povezave



ZILJE - licitacija mesnih dobrot za novo cerkveno streho

Zilje -  licitacija klobas ter krač!

 

Na Antonovo nedeljo je v Ziljah, v cerkvi Sv. Antona prošÄenje. Sveto mašo je tudi tokrat daroval župnik Vinko Guna, ki vodi župniji Adlešiči in Preloka (kamor spada podružnična cerkev v Ziljah), po običaju iz starih časov pa so Ziljani ob godu Sv. Anton PušÄavnika po nedeljski maši izvedli tudi tradicionalno licitacijo domačih klobas in krač.

 

Navada se je ohranila še iz časov, ko so ljudje svojemu zavetniku darovali suho meso, ker pri hiši ni bilo denarja. Domačini pripovedujejo, da so včasih na licitacijah v Ziljah kupovali predvsem Viničani, trški gospodje, ki niso imeli doma živine. Tudi letošnja licitacija je dobro uspela - izlicitirali so vse krače in klobase, novi lastniki pa so jih zadovoljni odnesli domov. Izkupiček licitacije, v kateri so sodelovali tudi farani iz drugih župnij, bodo Ziljani namenili za obnovo cerkvene strehe.

 

Cerkev Sv. Antona Padovanskega v Ziljah sicer stoji na imenitnem razglednem mestu, s katerega je mogoče uživati pogled na velik del Krajinskega parka Kolpa, pa tudi daleč na Hrvaško in proti Gorjancem. Pogled seže na severu po obronkih sončne strani Gorjancev, na zahodu po Poljanski gori, na južni in vzhodni  strani pa čez kanjon Kolpe daleč na Hrvaško. Z odlokom o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa je bila cerkev Sv. Antona Padovanskega v Ziljah  leta 1998 razglašena za umetnostni in arhitekturni spomenik (Ur. list RS 82/4.12.1998).

 

/Foto: Tončka Jankovič/

 

Sveti Anton PušÄavnik (Iz Wikipedije, proste enciklopedije)

Življenje

Temeljni vir za njegovo življenje je življenjepis Antonovo življenje, Vita Antonii, ki ga je napisal Atanazij komaj leto po njegovi smrti. Anton se je rodil okoli l. 251 v koptski vasi, Koma, v osrednjem Egiptu v premožni in kršÄanski družini. Pri približno 18 letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija v cerkvi zaslišal odlomek: »Pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj!« (Mt 19,21) in temu podoben odlomek (Mt 6,34). Te besede so ga tako nagovorile, da se je želel povsem posvetiti askezi, molitvi in [pokora|pokori]]. Kmalu je prodal hišo in posestvo, izkupiček razdal, sestro je izročil v varstvo vernim devicam, sam pa se je umaknil v bližnjo pušÄavo. Za zgled so mu bili nekateri starci, ki so že živeli v samoti, (čeprav Antona pogosto imenujemo »očeta meništva«). Umikal se je vedno globlje v pušÄavo. Najprej je prebival v neki grobnici, nato je okoli 15-20 let ostal v neki zapušÄeni trdnjavi na gori Pispir ob Nilu, na koncu pa se je naselil na gori Kolzim (tudi Gora sv. Antona), blizu Rdečega morja, s katere se vidi Sinaj. Iz življenjepisa (Antonovo življenje, oz. Vita Antonii), ki ga je napisal Atanazij, izvemo za dve Antonovi potovanji med ljudi. Prvič je šel v Aleksandrijo okoli l. 311 med preganjanjem cesarjev Dioklecijana in Maksimina Daja, da bi opogumljal preganjane kristjane, njemu pa ni bila izpolnjena želja po mučeništvu. Na prošnjo škofa Atanazija naj bi okoli 337 še enkrat prišel v Aleksandrijo in javno pričal proti arijancem, ki so zanikali nauk o enem bistvu (gr. homousios) Očeta in Sina, sprejet na nicejskem koncilu (325). Antona so v pušÄavi obiskovali drugi pušÄavski očetje in tudi mnogi ljudje iz mest so pri njem iskali sveta in ozdravljenja. V zadnjih letih življenja je namreč delal tudi veliko znamenj in čudežev. Bil je jasnoviden in napovedal svojo smrt, učencem pa ukazal, naj ga pokopljejo na skrivnem kraju, da verniki ne bi ukradli njegovega trupla, kar se je že zgodilo mnogim starcem. Umrl je l. 356 star 105 let. Leta 561 naj bi bil odkrit njegov grob in relikvije odpeljane najprej v Aleksandrijo, kasneje pa v Konstantinopel in okoli 1000 v Francijo. Anton velja za očeta meništva, pušÄavništva.

Dela

 

Anton naj bi napisal 20 pisem, od katerih sedem velja za avtentična, ostala pa so verjetno delo njegovih učencev. Poznamo jih v različnih prevodih v vzhodne jezike, vendar so ponekod ohranjena le v fragmentih. Poleg tega mu pripisujejo 38 apoftegem. To so kratki izreki, ki so značilni za pušÄavske očete in jih imamo tudi prevedene v slovenšÄino.

 

Duhovno življenje

O sv. Antonu kot tudi od drugih pušÄavskih očetov, svetih starcev, so nam znani različni opisi, zgodbe, legende, o njihovem duhovnem življenju. V želji po popolnosti v bližanju Bogu so se pušÄavski očetje srečevali tudi z raznimi napadi hudobnega duha, ki jim je navdihoval slabe misli (po imetju, časti...), strašne predstave (žena, zveri, množic vojakov...) in je vedeževal o prihodnosti. PušÄavski očetje so se jim postavljali po robu z askezo, posti lastnega telesa ter z zaupanjem in vero v Boga. Po začetnih bolj telesnih skušnjavah so jih demoni napadali z različnimi bolj zavitimi predstavami ali tudi prevzetnimi mislimi. V polnem obračanju na Boga v ponižnosti pa so skušnjave brez moči izginile. Starci so se trudili razločevati med delovanjem Božjega in hudobnega duha. Tako so v teh bojih rasli v spoznavanju samih sebe in v povezanosti z Bogom.

ÄŒešÄenje in upodobitve

Katoličani praznujemo god sv. Antona PušÄavnika 17. januarja. Pogosto je upodobljen kot menih v kožuhu, s knjigo, v skušnjavah demonov ali tudi s palico, prašičem in zvončkom. Podlaga za podobe so večkrat legende, zadnja tri znamenja pa izhajajo iz srednjega veka, ko so menihi antoniti hodili po ulicah in prosili za darove, (tudi koline). Preko vsega tega je Anton postal zavetnik živinorejcev, pastirjev, mesarjev, proti ognju (v hlevu), gasilcev, proti kugi

»Oče Anton je rekel: »Videl sem vse sovražnikove zanke razprostrte po zemlji. Zavzdihnil sem in rekel: ´Kdo neki jim lahko uide?´ In zaslišal sem glas, ki mi je rekel: ´Ponižnost!´« (Izreki svetih starcev, Aba Anton, Apoftegma 7)

 

 

Datum novice 18-01-2009 :: Objavil




Domov :: Krajinski park Kolpa :: Javni zavod :: Naravni spomeniki :: Kulturni spomeniki :: Kultura in običaji :: Turizem :: Kmetijstvo
 
 
 
Kolofon
Izvedba :: p@rtner