::
Kontakt :: Zemljevid strani :: Prijava
 
Iskanje

novice
prireditve
projekti
naravni spomeniki
naravni rezervat
kulturni spomeniki
turizem
kmetijstvo
obrazci
razpisi
spletne povezave



SOS za človeško ribico

 VARSTVO ČRNE ČLOVEŠKE RIBICE IN NJENEGA HABITATA!

 

Pred 30 leti, točneje  18. oktobra 1986, so ob črpalnem preizkusu v izviru Dobličice v Beli krajini odkrili do takrat nepoznano človeško ribico. Črnega proteusa ali tudi poljudno imenovanega črni močeril, je odkril geograf dr. Andrej Mihevc in enega od štirih takrat zajetih osebkov odstopil oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani.

 

Tukaj pa je nastopil čas za znanstvenike. Najpomembnejše začetne korake na tem področju je naredil dr. Boris Sket, danes član slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je tudi odkril novo populacijo na območju Jelševnika. Dr. Sket ga je zaradi njegovih posebnosti – poimenoval Proteus anguinus parkelj.

 

Doslej je bilo odkritih 11 lokacij črnega močerila. A problem je predvsem v tem, da se celoten doslej poznan habitat »parklja« razteza na pičlih 2,5 km2, kar dela populacijo še posebno ranljivo na dogajanje v okolju. Ta zelo redka in nenavadna vrsta proteusa simbolizira tudi izginjanje podzemeljske biotske raznovrstnosti ter nevarnost onesnaženja virov pitne vode na krasu.

 

V soboto in nedeljo (10. in 11. december) se je v Črnomlju odvijal drugi mednarodni strokovni posvet z naslovom »SOS proteus: varstvo črne človeške ribice in njenega habitata – 30 let po odkritju«. Prvi dan seminarja je zaznamovala bogata mednarodna udeležba predavateljev in slušateljev iz številnih evropskih držav, ki so predstavljali svoje delo na tem področju s pomočjo najnovejših znanstvenih metod. Drugi dan pa je bil dogodek namenjen vsej zainteresirana javnost. Poudarek je bil na predstavitvi ogroženosti črne človeške ribice ter predlogu ukrepov varstva vrste in zaščite habitata. Predstavitev je moderiral dr. Dušan Plut, predstavitve problematike pa so imeli tudi Andrej Hudoklin iz novomeške območne enote ZRSVN, Gregor Aljančič iz kranjskega jamskega laboratorija Tular (sicer s soprogo Magdo Aljančič najzaslužnejši za organizacijo seminarja), Mateja Strgulec iz KGZS Zavoda Novo mesto in Niko Šuštarič iz Društva Proteus. Tako je bila problematika dogajanja v okolju osvetljena iz različnih stani.

 

Na posvetu je bilo predstavljenih tudi več kratkih filmov o človeški ribici, prav tako pa je bil organiziran tudi ogled najdišča na Jelševniku pri Zupančičevih.

 

Fotografije: proteus (svetovni splet), posvet Boris Grabrijan

Datum novice 11-12-2016 :: Objavil




Domov :: Krajinski park Kolpa :: Javni zavod :: Naravni spomeniki :: Kulturni spomeniki :: Kultura in običaji :: Turizem :: Kmetijstvo
 
 
 
Kolofon
Izvedba :: p@rtner