::
Kontakt :: Zemljevid strani :: Prijava
 
Iskanje

novice
prireditve
projekti
naravni spomeniki
naravni rezervat
kulturni spomeniki
turizem
kmetijstvo
obrazci
razpisi
spletne povezave



Voda in trajnostni razvoj

 VODA JE ZDRAVJE, VODA JE NARAVA, VODA JE HRANA, VODA JE URBANIZACIJA, VODA JE INDUSTRIJA, VODA JE ENERGIJA, VODA JE ENAKOST IN ENAKOPRAVNOST…

 

22. marec je Svetovni dan voda

Termin je bil predlagan na Konferenci Združenih narodov o okolju (UNCED) leta 1992 v Riu de Janeiru, kot dan namenjen opozarjanju širše svetovne javnosti na omejenost naravnih vodnih virov in njihovo ogroženost. S tem namenom ZN vsako leto na ta dan razglasijo temo, ki povzema najbolj aktualno problematiko v povezavi z vodami. Tema leta 2015 je "Voda in trajnostni razvoj". Vodni viri in z njimi povezane številne storitve so priložnost za zmanjševanje revščine, ekonomsko rast, in trajnost okolja. Voda daje možnost za zagotavljanje hrane, energije, zdravje ljudi in trajnost okolja, prispeva k izboljšanju socialne dobrobiti ljudi in tako vpliva na milijarde ljudi na celem Svetu.

Človeštvo nujno potrebuje vodo, zato je tudi osrednja točka trajnostnega razvoja.

 

Slovenija bogata z vodo, vendar jo kljub temu, preko prehrane, izdelkov in trgovinskimi tokovi, uvažamo od drugod. V bistvu je to ob naših zalogah in kvaliteti naših voda nepotrebno. Na drugi stani pa z vodo ravnamo neracionalno in neodgovorno: prehitro odteka od nas in ne uporabimo vseh njenih funkcij, ki nam jih nudi.

 

Teme svetovnih dni voda v preteklih letih pa so bile:

•          Kakovost voda (2010)

•          Voda za mesta – odgovor na izzive urbanizacije (2011)

•          Voda in varnost hrane (2012)

•          Sodelovanje na področju upravljanja vodnih virov (2013)

•          Voda in energija (2014)

 

Čeprav se je odnos v zadnjih letih zelo spremenil, pa moramo priznati, da se tudi Belokranjci do našega vodnega bogastva obnašamo neodgovorno.

Za naše vodotoke in podtalnico ne skrbimo kot dobri gospodarji, ne izkoriščamo njihovih danosti in se ne zavedamo dovolj, da bomo to naravo morali nekoč predati svojim vnukom.

Kakšna bo takrat? In kakšni so bili ti darovi, ko smo jih mi prejeli v varstvo od naših dedov?

Če želimo na naših lepoticah: Kolpi, Lahinji Dobličici, Krupi ... razvijati (trajnostni) turizem, jih moramo ohranjati - obiskovalcem so privlačne le kot nedotaknjene, čiste, biotsko bogate. Gostje k njim; predvsem reki Kolpi ne bodo prihajali zaradi razkošne infrastrukture (ta bo drugod vedno boljša), pač pa zaradi ohranjenosti in bogastva življenja. 

 

Fotografije: ARHIV KP KOLPA

 

Datum novice 22-03-2015 :: Objavil




Domov :: Krajinski park Kolpa :: Javni zavod :: Naravni spomeniki :: Kulturni spomeniki :: Kultura in običaji :: Turizem :: Kmetijstvo
 
 
 
Kolofon
Izvedba :: p@rtner