::
Kontakt :: Zemljevid strani :: Prijava
 
Iskanje

novice
prireditve
projekti
naravni spomeniki
naravni rezervat
kulturni spomeniki
turizem
kmetijstvo
obrazci
razpisi
spletne povezave



Odstanimo ambrozijo in druge invazivne vrste iz našega okolja

 Tujerodne in invazivne rastlinske vrste!

 

Človek je s svojim delom posegal v naravo in jo spreminjal. Včasih sicer te spremembe vplivajo ugodno, velikokrat pa imajo negativne posledice. Tudi z vnašanjem novih osebkov v naravo je tako. Ko se v okolje spuščajo vrste, ki se niso tukaj razvile so posledice nepredvidljive – tako v primeru živalskih kot tudi rastlinskih vrst. Novo naseljene žival in rastline so tujerodne, če pa pričnejo celo prevladovati; izpodrivati domače in se nekontrolirano prekomerno širiti pa jih imenujemo invazivne tujerodne vrste.

 

Tudi zavarovana območja narave niso izjema, saj je vanje v preteklosti in tudi sedaj posegal človek. Takšni posegi so lahko načrtovani ali pa so posledica različnih nesreč in pobegov v naravo.  Na območju Krajinskega parka Kolpa se prav tako ubadamo s težavo invazivnih vrst, V Sloveniji je najbolj poznana in tudi najbolj razširjena invazivna vrsta pelinolistna žvrklja ali ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) in tudi druge sorodne vrste ambrozije. Poleg te najbolj poznane je še več drugih invazivnih vrst. Na celotnem območju KP Kolpa smo jih doslej registrirali 10 na kopnem in eno v vodotoku (kar pa ne pomeni da so to vse) in po letos obnovljenem katastru ugotavljamo, da se pojavljajo v praktično vseh območjih parka; intenzivnost pojavljanja pa je večja v okoljih kjer so lastniki opustili kmetovanje ali je to pretirano ekstenzivno in na območjih večjih posegov v okolje, ki niso bili ustrezno sanirani. Kljub temu, da so lastniki zemljišč tudi zakonsko obvezani zatirati invazivne vrste – posebno to velja za ambrozijo (od 19. maja 2010) v zadnjih letih ne beležimo napredka. V primeru ambrozije je to še posebej pomembno saj njeno zatiranje nujno zaradi inhalacijskih alergij. Ljudje z astmatičnimi obolenji imajo v času cvetenja ambrozije lahko hude zdravstvene težave in njeno dosledno in pravočasno odstranjevanje bi pripomoglo k ugodnejšemu počutju. Žal se stanje na tem področju slabša, saj pozivi k zatiranju niso prinesli rezultatov in se peščica zanesenjakov sama ubada z odstranjevanjem. Nekatere tujerodne vrste se širijo s semeni drugih kultur saj so v njih skrita kot primesi. Žal je veliko primerov onesnaženega semena prav v ekološkem kmetovanju, saj tam semena ne smejo biti tretirana in je možnost širjenja plevelov in invazivnih vrst še večja. KP Kolpa beleži s točkovnim zatiranjem ambrozije na najbolj perečih območjih dobre rezultate. Učinkovito je le puljenje pred cvetenjem in kompostiranje ali sežiganje odstranjenih rastlin.

 

Popis na območju ob levem bregu Kolpe od Prelesja do Dragoš (50 km) ter na cestnih odsekih na cesti od Vinice do Otoka ter na cesti skozi Marindolske steljnike od Preloke do Vrhovcev smo popisali predvsem naslednje invazivne vrste:

- navadna robinija, lokalno: »akacija« (Robinia pseudoacacia),

- navadni riček (Camelina sativa),

- enoletna suholetnica (Erigeron annuus),

- japonski dresnik (Fallopia japonica),

- topinambur (Helianthus tuberosus),

- žlezava nedotika (Impatiens glandulifera),

- deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata),

- kanadska zlata rozga (Solidago canadensis),

- orjaška zlata rozga (Solidago gigantea),

- veliki pajesen (Ailanthus altissima).

Tudi v vodotoku reke Kolpe  je že dolgo prisotna vodna kuga ali račja zel, včasih poimenovana tudi vodna kreša (Elodea canadensis). Posebno pri vodni kugi je pomembno, da populjene rastline odložimo na kopno in kompostiramo, saj če odtrgano račjo zel pustimo v vodi, se bo ta vegetativno razmnoževala dolvodno – vsak del rastline je lahko potencialno novo žarišče. Posebno problematična so območja nad obnovljenimi jezovi, kjer se vodni tok umiri.

 

Tujerodna vrsta (alien species, non-native species, exotic species): vrsta, podvrsta ali takson nižje kategorije, ki se nahaja izven območja (pretekle ali sedanje) naravne razširjenosti oz. območja, ki bi ga lahko dosegla z naravnim širjenjem (to je izven območja naravne razširjenosti, ki ga ni mogla doseči brez neposredne ali posredne naselitve ali posredovanja človeka). To vključuje katerikoli del organizma, ki lahko preživi in je sposoben razmnoževanja (npr. spolne celice, semena, jajca).

 

Invazivna tujerodna vrsta ali invazivka (angleško: invasive alien species): tujerodna vrsta, ki se je ustalila in povzroča spremembe v okolju, ogroža zdravje ljudi, gospodarstvo in/ali domorodno biotsko raznovrstnost (definicija Svetovne zveze za varstvo narave – IUCN). Konvencija o biološki raznovrstnosti v svoji definiciji kot invazivne opre¬deljuje le tiste tujerodne vrste, katerih ustalitev in širjenje ogroža ekosisteme, habitate ali vrste.

 

Sodelujte in pomagajte pri zatiranju tujerodnih vrst, ki ne sodijo v naše okolje. Nekatere izpodrivajo domače vrste ali celo škodijo našemu zdravju. Posebno v primeru kanadske zlate rozge, rudbekije in celo ambrozije je opaziti, da jih ljudje gojijo na vrtovih ob hišah ali na parcelah ob Kolpi. 

Datum novice 28-08-2014 :: Objavil




Domov :: Krajinski park Kolpa :: Javni zavod :: Naravni spomeniki :: Kulturni spomeniki :: Kultura in običaji :: Turizem :: Kmetijstvo
 
 
 
Kolofon
Izvedba :: p@rtner