::
Kontakt :: Zemljevid strani :: Prijava
 
Iskanje

novice
prireditve
projekti
naravni spomeniki
naravni rezervat
kulturni spomeniki
turizem
kmetijstvo
obrazci
razpisi
spletne povezave



Božič v Miličh

 »Hristos se rodi – Va istinu se rodi«,

se pozdravijo pravoslavni verniki na badnjik – božični večer.

 

Po nekaterih ocenah v Sloveniji živi približno 50.000 pravoslavnih vernikov različnih narodnosti. Večinoma so to priseljenci ali potomci ljudi, ki so se v Slovenijo priselili iz nekdanjih Jugoslovanskih republik. Nenavsezadnje pravoslavna cerkev v Ljubljani je bila ustanovljena šele leta 1921, cerkev sv. Metoda in Cirila pa zgrajena leta 1932.

Veliko starejše korenine pa imajo pravoslavci – potomci Uskokov v Beli krajini, ki so te kraje naselili že v 16. stoletju. Danes pravoslavno veroizpoved prakticira le še nekaj sto ljudi, ki izhajajo iz Paunovičev, Marindola, Bojanjcev in Miličev. Sicer pa je ob Kolpi veliko vasi, ki imajo domnevno pravoslavno poreklo, o čemer pričajo tudi tipična ledinska in družinska imena, tudi imena vasi.

 

V cerkvi »Obglavljanja sv. Janeza Krstnika« na Bojanjcih (je del Ljubljansko-Zagrebške nadškofije), ki so jih ustanovili prebegi iz Črne gore, božičnega bogoslužja ne opravljajo že dalj časa. Nasprotno pa je v cerkvici sv. Petra in Pavla v Miličih, ki je del Gornje Karlovške nadškofije, vedno zelo praznično. Pop Jelenko Stojanović prihaja v Miliče vsako prvo nedeljo v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat, ter seveda ob posebnih praznikih – na božični večer in za žegnanje – na Petrovo. Cerkev v Miličih je bila sezidana 1909 leta, nadomestila pa je manjšo leseno cerkvico sv. Petra, ki je bila zgrajena sredi 19. stoletja na hribčku nad vasjo Paunoviči.

Tudi 6. januarja po gregorijanskem koledarju (nekatere pravoslavne cerkve, med njimi tudi srbska, uporabljajo julijanski koledar) je bilo v Miličih praznično. Z božičem so pravi verniki zaključili štiridesetdnevni post (manj resni pa so se postili vsaj na badnjik) in po polnoči je večina po starodavni tradiciji užila jagnje na ražnju ali odojka.

Obred se je pričel z zažiganjem badnjaka - hrastovega drevesca pred cerkvijo, ki je bilo posekano s tremi udarci sekire (katoliki postavijo jelko kot božično drevo, pravoslavni pa sežigajo hrast, del pa ga odnesejo iz cerkve domov). Sledil je blagoslov vernikov, nato pa svečana maša, polnočnica. Podružnična cerkev v Miličih je oddaljena od svoje matice v Moravicah na Hrvaškem, zato je slavnostno bogoslužje potekalo že o 17. uri. Na domovih ta večer verniki v stanovanje prinesejo slamo (in ta ostane tam tri dni) in naredijo imitacijo okolja v katerem se je rodil Kristus.

Božič je za kristjane največji praznik in je posebno slovesen, zato ga verjetno v Beli krajini praznujemo dvakrat:  katoliškega in pravoslavnega ter uniatskega – torej je na mizi jagnjetina vsaj dvakrat v štirinajstih dneh. Skeptiki pa seveda ne pozabijo dodati – da je treba spoštovati tudi dva posta.

 

Kako res je, da prebivalci ob Kolpi spoštujemo različnost je očitno tudi ob tem, da je veliko pravoslavnih obiskalo polnočnice na Preloki in v Adlešičih 24. decembra, pri bogoslužju v Miličih pa so sodelovali prebivalci iz širšega območja Adlešičev in tudi drugih delov Bele krajine.

 

Z lepimi pozdravi iz zavarovanega območja narave Krajinski park Kolpa in večkulturne Bele krajine,

 

Tončka Jankovič, Boris Grabrijan

Foto: Tončka Jankovič

Datum novice 06-01-2014 :: Objavil




Domov :: Krajinski park Kolpa :: Javni zavod :: Naravni spomeniki :: Kulturni spomeniki :: Kultura in običaji :: Turizem :: Kmetijstvo
 
 
 
Kolofon
Izvedba :: p@rtner