::
Kontakt :: Zemljevid strani :: Prijava
 
Iskanje

novice
prireditve
projekti
naravni spomeniki
naravni rezervat
kulturni spomeniki
turizem
kmetijstvo
obrazci
razpisi
spletne povezave



Občni zbor članov Lovske družine Adlešiči

Sodelovanje lovcev in upravljavca zavarovanega območja!

 

Na območju Krajinskega parka Kolpa imajo koncesije štiri lovske družine. Najmanjše območje v parku ima LD Pregrad, večjega pa LD Sinji Vrh, LD Vinica in LD Adlešiči. Javni zavod se z vsemi trudi razviti dobre odnose in predvsem sodelovanje pri upravljanju: tako vzdrževalnih delih kot nadzoru. Nobeno od lovišč ni v celoti v zavarovanem območju, pač pa s svojim območjem delno posegajo tudi na ta področja. Doslej se je sodelovanje bolje razvilo z lovci iz območja Sinjega Vrha in Adlešičev.

 

Z mehanizacijo, ki jo ima KP Kolpa skupaj vzdržujemo pomembnejše poti, ki vodijo do Kolpe, naravnih vrednot ter drugih pomembnih območij – tudi v gozd, košenice in travnike. Ob vzdrževalnih delih se poskuša prisluhniti tudi lovcem, da se ob tem vzpostavijo krmne površine za divjad, saj je v nekaterih predelih parka zaraščanje izredno intenzivno.

 

Na občnem zboru Lovske družine Adlešiči ta konec tedna sta predsednik Uroš Vranešič in tajnik Igor Grašak izpostavila dobro sodelovanje z Javnim zavodom KP Kolpa, ki se odraža v številnih skupnih akcijah in medsebojni pomoči. Na predlog Marka Veseliča pa bodo Adlešiški lovci sodelovali v spomladanski čistilni akciji – in po hudi zimi, ki je močno poškodovala urejene pešpoti ob Kolpi – pomagali vzpostaviti prvotno stanje z odstranjevanjem podrtih dreves, popravilom ograj, vkopavanjem vzponov in ponovni postavitvi označb. V bodoče se načrtujejo tudi skupne aktivnosti pri izvajanju nadzora v zavarovanem območju.

 

Sicer pa Lovska družina Adlešiči z 62 člani upravlja 5.141 ha velikim loviščem. Teren med reko Kolpo od Žuničev do Gribelj, Bojanci in Preloko je pretežno gričevnat in gozdnat. Najštevilčnejša divjad lovišča je srnjad, sledijo ji divji prašiči in jelenjad. Najti je mogoče tudi divje zajce, pa tudi kune, jazbece, lisice, race mlakarice, kanje, krokarje (katerih število v zadnjih letih opazno narašča) in še veliko drugih vrst, med njimi tudi medved, včasih pa zaide tudi volk. Tudi strogi naravni rezervat Hrastova loza z največjim gnezdiščem sivih čapelj in racami velikimi žagarji sodi na območje lovišča Adlešiči. Po eni od skupnih aktivnosti s kolegi iz hrvaških lovskih družin je zelena bratovščina za srečanje uporabila tudi zmogljivosti Šokčevega dvora v Žuničih, ki so najbližje maloobmejnemu prehodu,vključno z vodenim ogledom kulturnega spomenika Šokčev dvor.

 

Za krmljenje divjega prašiča so v lanskem letu porabili 2.500 kg koruznega zrnja, opravili 1.400 ur prostovoljnega (biotehniškega) dela. Občni zbor na katerega je zelena bratovščina povabila tudi predstavnike lovskih družin s katerimi deli meje lovišča in predstavnike društev ter edinega zavoda, ki delujejo v Adlešičih, je potekal v lovski koči na Gmajnici, ki je prav tako rezultat prostovoljnega dela in prispevkov. Ključno vprašanje za ohranjanje dobrih odnosov z lokalnim prebivalstvom, posebno lastniki zemljišč pa bo ustrezno omejevanje škod divjadi in hitro ter pravično plačevanje škod ko so te neizogibne.

 

Kljub različnim pristopom mora biti v ospredju predvsem skupna skrb ohranjanje habitatov in vrst. Del učinkovitega upravljanja pa je verjetno tudi lov.

 

FOTO: Tončka Jankovič, Igor Grašak, Boris Grabrijan

Tekst: Igor Grašak, Boris Grabrijan

Datum novice 04-03-2013 :: Objavil




Domov :: Krajinski park Kolpa :: Javni zavod :: Naravni spomeniki :: Kulturni spomeniki :: Kultura in običaji :: Turizem :: Kmetijstvo
 
 
 
Kolofon
Izvedba :: p@rtner