::
Kontakt :: Zemljevid strani :: Prijava
 
Iskanje

novice
prireditve
projekti
naravni spomeniki
naravni rezervat
kulturni spomeniki
turizem
kmetijstvo
obrazci
razpisi
spletne povezave



Svetovni dan mokrišč - 2. februar

Sprejetje Ramsarske konvencije

- akta o varstvu mokrišč

je imelo velik mednarodni pomen. Vse od njenega sprejetja 2. februarja 1971 obeležujemo ta dan. Medvladni sporazum je bil sprejet v iranskem mestu Ramsar, njen osnovni namen pa je zagotavljati mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, ter z njimi povezano biotsko pestrost.

 

Letošnji slogan je "Mokrišča ohranjajo vodne vire". Mokrišča so življenjska okolja, bolj ali manj povezana z vodo. So med pomembnejšimi, obenem pa med bolj ogroženimi ekosistemi v svetu. Podobno kot v večjem delu sveta, tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo. Nekoč smo za pridobivanje kmetijskih površin ali za pozidave v različne namene izsuševali velika vodnata območja. Danes je vedenje o pomenu voda in njenem zadrževanju večje in se tovrstnih posegov v veliki meri izogibamo.

 

Mokrišča so ves spekter vodnih in vodnatih, stalnih ali občasnih površin, ki prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo. Sistem v funkciji deluje tudi kot naravna čistilna.

 

Naša najpomembnejša mokrišča so: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico. Seveda pa imajo velik pomen tudi manjša mokrišča: Ljubljansko barje, poplavna območja Mure in Drave, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi (Jovsi in Dobrava), Bohinjsko jezero z zaledjem, kraško porečje Ljubljanice, čezsoški prodi in Vrulje.

 

Kolpa in Bela krajina v svetovnem merilu res ne pomenita veliko, so pa manjša mokrišča: reke, poplavne ravnice ob njih, manjša močvirja, izviri, pa tudi kali in drugi zadrževalniki vode za naše okolje in vzdrževanje naravnega ravnovesja zelo pomembna in jim moramo nameniti vso skrb, da jih ohranimo v najboljši kondiciji. Vsa ta vodna telesa, posebno pa reka Kolpa nudijo dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam: vrstna pestrost ribjega sveta naprimer in tudi bogastvo različni vodnih in drugih ptičev, ter podobno.

 

Le prava mera in previdnost pri uporabi teh resursov v ekonomske in rekreacijske namene bo zagotovila trajnost in ohranitev različnih vrst in habitatov tudi za zanamce.

 

 

Datum novice 02-02-2013 :: Objavil




Domov :: Krajinski park Kolpa :: Javni zavod :: Naravni spomeniki :: Kulturni spomeniki :: Kultura in običaji :: Turizem :: Kmetijstvo
 
 
 
Kolofon
Izvedba :: p@rtner