::
Kontakt :: Zemljevid strani :: Prijava
 
Iskanje

novice
prireditve
projekti
naravni spomeniki
naravni rezervat
kulturni spomeniki
turizem
kmetijstvo
obrazci
razpisi
spletne povezave



Evropske noči nočnih metuljev

Na območju Krajinskega parka Kolpa je Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju s Slovenskim etmološkim društvom Štefana Michielija in Društvom za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, v okviru že sedmega vseevropskega opazovanja nočnih metuljev, pripravil opazovanje nočnih metuljev. Tudi tokrat ga je vodil naš znani strokovnjak mag. Matjaž Jež, sicer vodja OE ZRSVN v Mariboru.

 

Na travniku in v gozdu ob Cesti Stari trg - Vinica, v bližini Radenskega kala smo tokrat že tretjič opazovali in popisovali nočne metulje.

 

Metulji so zelo pomemben del naravnega okolja in so tudi pogosto uporabljan indikator okoljskih sprememb. Med ljudmi je dobro razširjeno vedenje o čebelah kot najpomembnejših opraševalkah rastlin v urbanem in naravnem okolju, manj pa je v spomin ljudi vtisnjeno vedenje, da so tudi metulji pomembni opraševalci, saj se hranijo z nektarjem rastlin. Metulji so pomembni tudi kot hrana drugim živalim in so ena najbolj prepoznavnih skupin žuželk, saj so zaradi raznolikosti barv in oblik zelo opazni.

 

V svetovnem merilu je znanih več kot 160.000 vrst metuljev. Na območju Slovenije smo doslej registrirali več kot 3.400 vrst. Najbolj znana in preprosta je delitev na nočne in dnevne metulje. Večina vrst v Sloveniji je iz skupine nočnih metuljev, dnevnih je le kakšnih 5% vseh doslej opaženih. Na opazovanju 11. septembra je bilo opaženih 50 vrst nočnih metuljev, med njimi pa kot posebnost nočni metulj Idysgonia algira, latinsko, ki (še)nima slovenskega imena. Kot pa pove ime je njegova domovina severna Afrika, območje Alžirije. Je tipičen predstavnik migrantskih vrst metuljev.

 

V letošnjem letu je bilo tudi v okviru LEADER-LAS projekta "Revitalizacija belokranjskih steljnikov" opravljeno opazovanje dnevnih in nočnih metuljev na treh lokacijah steljnikov (Drašiči, Pugled, Marindolski steljniki). Rezultati bodo kmalu predstavljeni širši javnosti, lahko pa napovemo, da je bilo doslej opaženih okrog 250 vrst metuljev.

 

Pomembno: čeprav metulji potrebujejo za svoj razvoj travnike, na katerih trava dozori (da lahko razvijejo generacijo novega zaroda), pa je redna - najbolje dvakratna košnja vsako leto NUJNA! Košnja ne sme biti zgodnja, vsekakor pa je nujno potrebna. Na območjih kjer trave prerastejo drevesa in grmovnice, se veliko vrst več ne more pasti in razmnoževati. Pomembna pa je tudi bližina gozda z grmovjem.

 

Datum novice 13-09-2010 :: Objavil




Domov :: Krajinski park Kolpa :: Javni zavod :: Naravni spomeniki :: Kulturni spomeniki :: Kultura in običaji :: Turizem :: Kmetijstvo
 
 
 
Kolofon
Izvedba :: p@rtner