::
Kontakt :: Zemljevid strani :: Prijava
 
Iskanje

novice
prireditve
projekti
naravni spomeniki
naravni rezervat
kulturni spomeniki
turizem
kmetijstvo
obrazci
razpisi
spletne povezave



O kresi se dan obesi

Ivanje ali Kres!

 

Kres, ki je najskrivnostnejši dan poletnega obdobja, saj je takrat sonce najvišje, praznujemo 24. junija, večer pred tem imenujemo kresni večer, astronomsko pa je najdaljši dan 21. junij.

 

Ljudsko izročilo pravi: "O kresi se dan obesi" - dan se začne krajšati. Kres je že od nekdaj povezan z najraznovrstnejšimi verovanji, obredi in praznovanji, predvsem pa je kres povezan z ognjem. Tako na večer pred godom svetnika Janeza Krstnika po mnogih slovenskih krajih kurijo kresove. Da bi bil ogenj kot sonce, ki je vir vsega živega, čim bližje nebu, so kresove zanetili po hribih in gorah.

Ogenj naj bi tudi pomagal soncu, ki po poletnem solsticiju začne pešati.

 

Ponekod na predvečer kresnega dne okrasijo hiše s praprotjo. Včasih so otroci zato prinesli iz steljnikov velike šope praproti in jo potrosili po hiši.

To noč namreč hodi okrog sv. Janez Krstnik in počiva na tej praproti. Ko je zjutraj praprot uvela - je to dokaz, da se je svetnik spočil na njej. Ta praprot je nato hišo vse leto varovala pred ognjem.

Praprot in ivanje rože so včasih zatikali tudi za okenske okvirje.

 

Zelo pomembno je verovanje v skrite zaklade. Če si brez greha, se ti utegne zgoditi, da v kresni noči dvigneš zaklad  -  govori stara pripoved. Druga legenda o kresni noči pravi, da lahko človek s pomočjo praprotnega semena na to noč postane neviden in razume živalsko govorico.

 

V Beli krajini, najbolj prav v Adlešičih, pa se je ohranila navada petja Kresnic na kresni večer. V Adlešičih se ta tradicija ohranja neprekinjeno že stoletja. Ker vse fare ne morejo obresti (sedaj poje le ena skupina) vsako leto obiščejo nekaj vasi. Letos sta peli dve skupini Kresnic v okolici Adlešičev in ena na Preloki. Kresnice-predice (starejše) so vztrajale s kresovanjem do 2. ure zjutraj. Tudi tam kjer so družino dvignile že s postelj so bili obiska iskreno veseli.

 

Kresnice se ustavijo pred hišo, pred katero je pripravljeno "kolo" (krog iz ivanjih rož in orlove praproti), saj je to znak da jih gospodinja pričakuje. Stopijo v krog in zapojejo "Bog daj, bog daj dober večer ..." V pesmi opevajo lepo in pridno gospodinjo in jo spomnijo, da imajo veliko hoda in malo zaslužka... Ko jih gospodinja obdari z jajci in denarjem se ji s petjem zahvalijo "... za ta lipi dar...". Gospodinja kresnicam ponudi še pijačo in jedi. Kresnice pojejo pesem "s pretekanjem", spremlja pa jih "piskač", ki ves čas piska na piščal - kresna pesem se namreč ne sme prekiniti - če bi se kresnice zmotile bi se ta prekinila, piskač pa skrbi, da "glasba" teče neprekinjeno.

 

Tako kot nekoč, tudi mi verjamemo, da nam bodo Kresnice prinesle srečo in veselje k hiši, polja pa nam bodo bogato obrodila, zato smo na območju Krajinskega parka Kolpa obiska Kresnic zelo veseli.

 

Datum novice 24-06-2010 :: Objavil




Domov :: Krajinski park Kolpa :: Javni zavod :: Naravni spomeniki :: Kulturni spomeniki :: Kultura in običaji :: Turizem :: Kmetijstvo
 
 
 
Kolofon
Izvedba :: p@rtner