::
Kontakt :: Zemljevid strani :: Prijava
 
Iskanje

novice
prireditve
projekti
naravni spomeniki
naravni rezervat
kulturni spomeniki
turizem
kmetijstvo
obrazci
razpisi
spletne povezave



Evropski dan kmetijske biotske raznovrstnosti

Hrana iz okolja v katerem živimo!!!

Kadar govorimo o biotski raznovrstnosti imamo pravilom v mislih različne divje rastline in prosto živeče živali, ki so ogrožene in jim zaradi izpostavljenosti in drugih razlogov mogoče grozi izumrtje. Seveda pa je biotska pestrost pomembna tudi pri gojenih rastlinah in domačih rejnih živalih. Genska pestros je enako pomembna tudi v tem segmentu, saj ima dolgoročno enak pomen. Prav domače vrste so večkrat zapostavljene, saj smo ljudje zaradi njihove bližine bolj indiferentni do problemov – to pa je seveda največkrat vzrok ogroženosti teh vrst in pasem.
Nekoč smo domače pasme zaradi njihove manjše (mogoče samo navidezne) proizvodnosti zanemarjali, danes pa si trajnostne rabe in razvoja ne znamo predstavljati brez bogastva domačih, lokalno pomembnih vrst.
Reja in pridelava domačih pasem in sort ima pomemben okoljevarstveni in etnološki vidik – ohranja tudi tradicionalne tehnologije, ljudje pa smo bolj varni ob uporabi izdelkov iz lokalnega okolja (cvetni prah, mikrobiloška varnost …), avtohtone pasme živali s svojo pašo vzpodbujajo ohranjanje tipične sestave rastlinja na tem območju in siceršnje ravnovesje v okolju.
Domače pasme in vrste bomo pomagali ohraniti, če bomo uporabljali hrano in proizvode iz lokalnega okolja – v Beli krajini kot potrošniki naročajmo jagnjetino le belokranjske pramenke, na bohinjskem zahtevajmo mlečne proizvode iz mleka domačih cik (govedo), v Posavju si naročimo šunko krško-poljskega prašiča, v Posočju zahtevajmo kozji sir drežniške koze, na kozjenskem jabolčnik domačih visokodebelnih sort jabolk …
Torej lahko vsakdo od nas prispeva kamenček v mozaik ohranjanja biotske pestrosti.
Na svetu je registriranih več kot 7.500 pasem domačih živali, vendar jih je 20% ogroženih. V zadnjih 6 letih smo izgubili 62 pasem domačih živali, ki jih več ne moremo vrniti v proizvodnjo!!!
 
Torej lahko vsakdo od nas prispeva kamenček v mozaik ohranjanja biotske pestrosti – odgovornost nas vseh, ne le posameznih entuziastov.
Spodaj fotografiji krškopoljskega prašiča in šatajerske kokoši, v priponki pa fotografiji belokranjske pramenke (manj kot 800 živali) in istrskega osla – v Sloveniji nekaj deset živali, na Hrvašem več, vendar manj kot 100 čistopasemskih osebkov.
Datum novice 29-09-2008 :: Objavil




Domov :: Krajinski park Kolpa :: Javni zavod :: Naravni spomeniki :: Kulturni spomeniki :: Kultura in običaji :: Turizem :: Kmetijstvo
 
 
 
Kolofon
Izvedba :: p@rtner