::
Kontakt :: Zemljevid strani :: Prijava
 
Iskanje

novice
prireditve
projekti
naravni spomeniki
naravni rezervat
kulturni spomeniki
turizem
kmetijstvo
obrazci
razpisi
spletne povezave



V Ziljah želi KAMUT - obredno žito

Žito vzklilo po štiritisoč letih!

 

Pred pol stoletja je nek ameriški pilot sodeloval pri raziskovanju grobnic v Egiptu in pri tem "ukradel" pest žita, ki je so jo položili v skodelo ob sarkofagu v piramidi. Pozneje se je izkazalo da gre za obredno žito kamut, ki so ga uporabljali tudi pri verskih obredih. Danes je znano, da je kamut predhodnik žita DARUM, ki je osnova vsake kakovostne krušne mešanice žit.

Pilot je odnesel žito s seboj v Združene države Amerike in prijatelj, ki je bil kmet se je začudil kako lepa in zdrava so videti zrna tujega žita. 42 semen, kolikor jih je prišlo v ZDA je nakalil in na začudenje vseh je seme vzklilo in obrodilo. Pest ukradenega žita so v več setvah namnožili in danes prideluje to staro seme že večje število predvsem ekoloških kmetov po svetu.

Ko je seme prišlo v Evropo, ga je nekaj dobil tudi Janez Turinek iz Jarenine pri Mariboru (ki tudi sicer vodi pri uvajanju novih tehnologij in sort v ekološkem kmetijstvu) in ga pričel gojiti. Danes na Ekokmetiji Turinek poleg "kamuta" ali laično faraonovega žita pridelujejo še štirinajst drugih vrst žita in redijo več pasem avtohtonih živali (najbolj znani pa so po genski banki štajerskih kokoši). Za skrivnostno žito še vedno ne vedo povedati ali gre za jaro ali ozimno žito - pravzaprav logično, saj v Egiptu ne poznajo tako strogih ločnic med letnimi časi kot v našem klimatu. Kmetje poskušajo sejati žita tako v jeseni kot pomladi. V nekaterih zimah setev pozebe, v milejših zimah pa preživi (in obrodi).

 

V Belo krajino pa je prišlo seme kamuta na enak način kot je odšlo iz Egipta

- na obisku pri Turinekovih, ga je "ukradel" Franc čŒemas in ga pozneje dal sosedu Jožetu čŒemasu, ki je letos pridelal dobrih deset snopov, ki so ga žanjice - vse tri Ane - na roke požele. Po tednu ko so se snopi dobro posušili pa ga je družina omlatila s pomočjo soseda, ki je posebej za to priložnost - prvič po petnajstih letih - pognal diesel pogonski stroj ARAN (izdelan takoj po vojni na Reki), ki je pognal domačo preprosto mlatilnico izdelano še v Avstro-Ogrski monarhiji. To je pred Aranom poganjal "gepelj" - preprost pogonski stroj, ki ga je gnala vprežna živina s hojo v krogu.

 

Pri čŒemasovih starega žita še niso uporabili za pripravo kruha, saj ga ni bilo dovolj, po žetvi prihodnje leto pa bo po mnenju gospodarja pridelek že tako obilen, da poskusijo kruh iz "štiritisoč let stare pšenice".

 

Čeprav žito ni avtohtono, pa je tudi tovrstna pridelava in ohranjanje tradicije mlatenja žita kot etnološki dogodek zelo pomembno.

 

Datum novice 11-07-2009 :: Objavil




Domov :: Krajinski park Kolpa :: Javni zavod :: Naravni spomeniki :: Kulturni spomeniki :: Kultura in običaji :: Turizem :: Kmetijstvo
 
 
 
Kolofon
Izvedba :: p@rtner